Page 138 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 138
Birsa in Barbara Kopačin
Izhodišče medpredmetnih povezav: smernice in učni načrt
Nastanek in razvoj šolskega sistema vsake države se oblikuje glede na zgodo-
vinske dogodke in prelomnice posameznega naroda. Strukture šolskih siste-
mov določajo tudi načine in delo učitelja s posebnimi didaktičnimi in stro-
kovnimi znanji ter kompetencami. Šolska mreža slovenskih izobraževalnih
institucij v Italiji je sestavljena iz vrtcev, osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol
(Bogatec 2015; Baloh 2019). Pouk v slovenskih šolah v zamejstvu poteka v slo-
venskem jeziku (izjema je dvojezična šola v Špetru v Benečiji), ki temelji na
enakih učnih načrtih kot pouk v italijanskih šolah in vrtcih (Pertot 2009 v Ba-
loh in Mezgec 2017).
Pregledali smo slovenska učna načrta za likovno in glasbeno umetnost ter
italijanske smernice, ki sta temeljna dokumenta za pripravo letnega delov-
nega načrta za osnovnošolsko izobraževanje, ki ju izda ministrstvo za javno
šolstvo in sta veljavna na vseh javnih šolah v Sloveniji in Italiji. Struktura ita-
lijanskih smernic je sestavljena iz splošnih ciljev in kompetenc, ki jih pred-
pisuje in predvideva italijanska ustava in ki jih mora učenec po končanem
prvem ciklu izobraževanja (za vrtec, osnovno in nižjo srednjo šolo) obvla-
dati. Ena izmed omenjenih kompetenc je medkulturna kompetenca, ki jo
lahko dosežemo tudi z umetnostnimi dejavnostmi, tako likovnimi kot glas-
benimi. Zadnja opisana kompetenca, ki opisuje razvijanje kulturne zavesti in
izražanja, kar vključuje kreativno izražanje zamisli, izkušenj in čustev v raz-
ličnih medijih, vključno z glasbo, uprizoritvenimi umetnostmi, literaturo in
vizualnimi umetnostmi, nakazuje izvedbo različnih medpredmetnih pove-
zav umetniških in drugih vsebin (Stellacci idr. 2012). Smernice vključujejo tudi
vsebino posameznega predmeta ter specialnodidaktična navodila za sestavo
učnih načrtov. Podani so splošni učni cilji, organizirani po temah in dolo-
čeni glede na daljša obdobja poučevanja (za tri leta vrtca, pet let osnovne
šole in tri leta nižje srednje šole). Ti zajemajo tudi medpredmetno povezo-
vanje z različnimi predmetnimi področji (zgodovino, jezikom, informacijsko-
komunikacijsko tehnologijo, kulturno dediščino) (Stellacci idr. 2012). T. Miha-
čič (2006) ocenjuje, da je zaradi narave oblikovanja učnega načrta special-
nodidaktičnim navodilom namenjene največ pozornosti. Te so izhodišče za
učiteljevo načrtovanje pouka in ga opozarjajo tudi na medpredmetne po-
vezave. B. Baloh in M. Mezgec (2017) ugotavljata, da je temeljna razlika med
italijanskimi in slovenskimi učnimi načrti predvsem v tem, da italijanski učni
načrti vsebujejo le globalne cilje, ki so v skladu s cilji posamezne stopnje šo-
lanja, ne vsebujejo pa vzgojno-izobraževalnih ciljev, ki bi bili vezani na posa-
mezno učno vsebino, kar pa lahko zasledimo v slovenskih učnih načrtih.
B. Baloh in M. Mezgec (2017) sta ugotovili, da je večina zamejskih učite-
136
Izhodišče medpredmetnih povezav: smernice in učni načrt
Nastanek in razvoj šolskega sistema vsake države se oblikuje glede na zgodo-
vinske dogodke in prelomnice posameznega naroda. Strukture šolskih siste-
mov določajo tudi načine in delo učitelja s posebnimi didaktičnimi in stro-
kovnimi znanji ter kompetencami. Šolska mreža slovenskih izobraževalnih
institucij v Italiji je sestavljena iz vrtcev, osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol
(Bogatec 2015; Baloh 2019). Pouk v slovenskih šolah v zamejstvu poteka v slo-
venskem jeziku (izjema je dvojezična šola v Špetru v Benečiji), ki temelji na
enakih učnih načrtih kot pouk v italijanskih šolah in vrtcih (Pertot 2009 v Ba-
loh in Mezgec 2017).
Pregledali smo slovenska učna načrta za likovno in glasbeno umetnost ter
italijanske smernice, ki sta temeljna dokumenta za pripravo letnega delov-
nega načrta za osnovnošolsko izobraževanje, ki ju izda ministrstvo za javno
šolstvo in sta veljavna na vseh javnih šolah v Sloveniji in Italiji. Struktura ita-
lijanskih smernic je sestavljena iz splošnih ciljev in kompetenc, ki jih pred-
pisuje in predvideva italijanska ustava in ki jih mora učenec po končanem
prvem ciklu izobraževanja (za vrtec, osnovno in nižjo srednjo šolo) obvla-
dati. Ena izmed omenjenih kompetenc je medkulturna kompetenca, ki jo
lahko dosežemo tudi z umetnostnimi dejavnostmi, tako likovnimi kot glas-
benimi. Zadnja opisana kompetenca, ki opisuje razvijanje kulturne zavesti in
izražanja, kar vključuje kreativno izražanje zamisli, izkušenj in čustev v raz-
ličnih medijih, vključno z glasbo, uprizoritvenimi umetnostmi, literaturo in
vizualnimi umetnostmi, nakazuje izvedbo različnih medpredmetnih pove-
zav umetniških in drugih vsebin (Stellacci idr. 2012). Smernice vključujejo tudi
vsebino posameznega predmeta ter specialnodidaktična navodila za sestavo
učnih načrtov. Podani so splošni učni cilji, organizirani po temah in dolo-
čeni glede na daljša obdobja poučevanja (za tri leta vrtca, pet let osnovne
šole in tri leta nižje srednje šole). Ti zajemajo tudi medpredmetno povezo-
vanje z različnimi predmetnimi področji (zgodovino, jezikom, informacijsko-
komunikacijsko tehnologijo, kulturno dediščino) (Stellacci idr. 2012). T. Miha-
čič (2006) ocenjuje, da je zaradi narave oblikovanja učnega načrta special-
nodidaktičnim navodilom namenjene največ pozornosti. Te so izhodišče za
učiteljevo načrtovanje pouka in ga opozarjajo tudi na medpredmetne po-
vezave. B. Baloh in M. Mezgec (2017) ugotavljata, da je temeljna razlika med
italijanskimi in slovenskimi učnimi načrti predvsem v tem, da italijanski učni
načrti vsebujejo le globalne cilje, ki so v skladu s cilji posamezne stopnje šo-
lanja, ne vsebujejo pa vzgojno-izobraževalnih ciljev, ki bi bili vezani na posa-
mezno učno vsebino, kar pa lahko zasledimo v slovenskih učnih načrtih.
B. Baloh in M. Mezgec (2017) sta ugotovili, da je večina zamejskih učite-
136
