Page 139 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 139
Medpredmetno povezovanje glasbenih in likovnih vsebin v zamejskem šolstvu
ljic seznanjenih z ministrskimi smernicami, ki so jih ocenile kot veliko splo-
šnejše v primerjavi s slovenskimi učnimi načrti. Dopuščale naj bi preveč uči-
teljeve subjektivne interpretacije. Do podobnih ugotovitev je prišla T. Miha-
čič (2006), ki piše, da na osnovi okvirnih smernic in grobo strukturiranih ciljev
za didaktično načrtovanje učitelji skupaj v učiteljskih aktivih ali samostojno
oblikujejo svoj učni načrt. Pri tem so povsem avtonomni, pristojni ter odgo-
vorni za dejansko didaktično načrtovanje. Samostojno določijo učne vsebine,
načine dela in dejavnosti, s katerimi bodo učenci dosegli zastavljene in zah-
tevane cilje, v povezavi z možnostmi, ki jih nudi šola.
E. Birsa (2017) je pregledala učne načrte različnih predmetov do petega ra-
zreda osnovne šole in ugotovila, da je v vseh zaslediti priporočila za med-
predmetno povezovanje. V slovenskem učnem načrtu za glasbeno umet-
nost so medpredmetne povezave opredeljene na dveh ravneh, in sicer na
ravni vsebin in pojmov ter na ravni procesov in ciljev učenja. Na ravni pro-
cesov in ciljev učenja zajemajo znanja, sposobnosti in spretnosti, ki so ve-
zana na vsa tri področja otrokovega razvoja (miselno, čustveno-socialno in
telesno-gibalno). Na ravni vsebin in pojmov pa zajemajo pojme, s katerimi
lahko glasbeno umetnost povežemo z ostalimi učnimi predmeti. Pojmi v uč-
nem načrtu, ki povezujejo predmeta glasbena in likovna umetnost v prvem
vzgojno-izobraževalnem obdobju, so: pika, črta, točka, barva, nizanje, oblika,
celota, deli celote, repeticija, ritem, razmerja (enakomerno – neenakomerno,
večji – manjši, različen – enak), mehek, trd, gladek, hrapav in drugi. Drugo
vzgojno-izobraževalno obdobje dodaja naslednje pojme, s katerimi lahko li-
kovno umetnost povežemo z glasbeno umetnostjo: kulturna dediščina, gle-
dališke dejavnosti (gledališče, oder, scena), lestvica, harmonija, disharmonija,
simetričnost in nesimetričnost in drugi (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011b).
Tudi v slovenskem učnem načrtu za likovno umetnost je med zapisanimi
standardi znanja zaslediti zapis o povezovanju likovnega znanja in spretnosti
z drugimi predmetnimi področji, kar pa je predvideno le v prvem vzgojno-
izobraževalnem obdobju. Medpredmetnim povezavam je namenjena še
podtočka pri didaktičnih priporočilih, kjer so podani le splošni napotki za
povezovanje brez konkretnih primerov. Pri povezovanju naj bi bil učitelj po-
zoren na pojmovne povezave in cilje, ki jih prilagaja načrtno ter išče celovite,
delne, vertikalne ali horizontalne povezave. Učni načrt za likovno umetnost
učitelju dopušča veliko svobode pri izbiri vsebin in pojmov za povezovanje,
kar pa v praksi ni vedno najboljše, saj zaradi nejasnosti in nerazumevanja
posebnosti medpredmetnega povezovanja učitelji večkrat izvajajo neučin-
kovite povezave (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011a; Birsa 2016; 2017).
E. Birsa (2017) ugotavlja, da so v večini učnih načrtov neumetniških pred-
metnih področij priporočila večinoma presplošna in ne dajejo pravih izho-
137
ljic seznanjenih z ministrskimi smernicami, ki so jih ocenile kot veliko splo-
šnejše v primerjavi s slovenskimi učnimi načrti. Dopuščale naj bi preveč uči-
teljeve subjektivne interpretacije. Do podobnih ugotovitev je prišla T. Miha-
čič (2006), ki piše, da na osnovi okvirnih smernic in grobo strukturiranih ciljev
za didaktično načrtovanje učitelji skupaj v učiteljskih aktivih ali samostojno
oblikujejo svoj učni načrt. Pri tem so povsem avtonomni, pristojni ter odgo-
vorni za dejansko didaktično načrtovanje. Samostojno določijo učne vsebine,
načine dela in dejavnosti, s katerimi bodo učenci dosegli zastavljene in zah-
tevane cilje, v povezavi z možnostmi, ki jih nudi šola.
E. Birsa (2017) je pregledala učne načrte različnih predmetov do petega ra-
zreda osnovne šole in ugotovila, da je v vseh zaslediti priporočila za med-
predmetno povezovanje. V slovenskem učnem načrtu za glasbeno umet-
nost so medpredmetne povezave opredeljene na dveh ravneh, in sicer na
ravni vsebin in pojmov ter na ravni procesov in ciljev učenja. Na ravni pro-
cesov in ciljev učenja zajemajo znanja, sposobnosti in spretnosti, ki so ve-
zana na vsa tri področja otrokovega razvoja (miselno, čustveno-socialno in
telesno-gibalno). Na ravni vsebin in pojmov pa zajemajo pojme, s katerimi
lahko glasbeno umetnost povežemo z ostalimi učnimi predmeti. Pojmi v uč-
nem načrtu, ki povezujejo predmeta glasbena in likovna umetnost v prvem
vzgojno-izobraževalnem obdobju, so: pika, črta, točka, barva, nizanje, oblika,
celota, deli celote, repeticija, ritem, razmerja (enakomerno – neenakomerno,
večji – manjši, različen – enak), mehek, trd, gladek, hrapav in drugi. Drugo
vzgojno-izobraževalno obdobje dodaja naslednje pojme, s katerimi lahko li-
kovno umetnost povežemo z glasbeno umetnostjo: kulturna dediščina, gle-
dališke dejavnosti (gledališče, oder, scena), lestvica, harmonija, disharmonija,
simetričnost in nesimetričnost in drugi (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011b).
Tudi v slovenskem učnem načrtu za likovno umetnost je med zapisanimi
standardi znanja zaslediti zapis o povezovanju likovnega znanja in spretnosti
z drugimi predmetnimi področji, kar pa je predvideno le v prvem vzgojno-
izobraževalnem obdobju. Medpredmetnim povezavam je namenjena še
podtočka pri didaktičnih priporočilih, kjer so podani le splošni napotki za
povezovanje brez konkretnih primerov. Pri povezovanju naj bi bil učitelj po-
zoren na pojmovne povezave in cilje, ki jih prilagaja načrtno ter išče celovite,
delne, vertikalne ali horizontalne povezave. Učni načrt za likovno umetnost
učitelju dopušča veliko svobode pri izbiri vsebin in pojmov za povezovanje,
kar pa v praksi ni vedno najboljše, saj zaradi nejasnosti in nerazumevanja
posebnosti medpredmetnega povezovanja učitelji večkrat izvajajo neučin-
kovite povezave (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011a; Birsa 2016; 2017).
E. Birsa (2017) ugotavlja, da so v večini učnih načrtov neumetniških pred-
metnih področij priporočila večinoma presplošna in ne dajejo pravih izho-
137
