Page 143 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 143
Medpredmetno povezovanje glasbenih in likovnih vsebin v zamejskem šolstvu
premagajo nekatere izzive vključevanja umetnosti v pouk drugih predmetov
in obratno.
Izhodišča za načrtovanje in izvajanje učinkovitih medpredmetnih
povezav v zamejskih šolah
V zvezi z načrtovanjem in izvedbo povezovanj glasbenih in likovnih vsebin
smo učiteljicam zastavili tri vprašanja. Najprej nas je zanimalo, katero bi bilo
po njihovem mnenju smiselno izhodišče za načrtovanje medpredmetnih po-
vezav. Pri odgovoru na to vprašanje so si bile učiteljice zelo enotne. Večina
vprašanih pri načrtovanju medpredmetnih povezav upošteva predvsem že-
lje in interese učencev. Prav vse so izrazile stisko glede izbire ustrezne vsebine
za povezovanje. Za učinkovite povezave bi jim bilo sicer lažje, če bi imele pod-
poro ali usmeritve v uradnih dokumentih (v italijanskih smernicah). Povedale
so tudi, da pri načrtovanju povezav največkrat izhajajo iz skupne teme, kar
večinoma pelje k povezovanju preko motiva. Za likovno delo pri pouku li-
kovne umetnosti je ta način neustrezen, saj se ne uresničujejo likovni cilji in
likovna umetnost je le popestritev predmeta glasbene umetnosti. Enak trend
povezovalnih strategij je pokazala raziskava v slovenskih šolah (Tacol 2007;
Birsa 2016).
Zanimalo nas je tudi, ali je časovna omejitev ovira za načrtovanje in izva-
janje medpredmetnih povezav. Učiteljice so povedale, da imajo veliko ob-
veznosti in da jim načrtovanje medpredmetnih povezav jemlje veliko časa,
zato se te strategije poučevanja ne poslužujejo velikokrat. Za nekatere učite-
ljice sta torej načrtovanje in izvajanje povezav naporna in včasih zamudna.
B. N. May (2013) pa vidi v povezovanju dveh ali več predmetov ravno zaradi
časa, ki ga učitelji porabijo za organizacijo medpredmetnega povezovanja,
in prihranka časa, ki ga porabijo za poučevanje določene snovi, velik izziv za
učitelje, ki se tega lotijo.
Zanimalo nas je mnenje anketiranih učiteljic, ali medpredmetne pove-
zave med poukom glasbene in likovne umetnosti omogočajo večjo aktiv-
nost učencev in nudijo celostno ter kakovostno znanje. Učiteljice se strinjajo,
da ta način poučevanja in učenja omogoča večjo aktivnost učencev pri uč-
nih urah. Poleg večje aktivnosti so učiteljice potrdile tudi, da medpredmetno
obravnavane vsebine omogočajo celostno spoznavanje ter usvajanje znanja.
Nekatere učiteljice so omenile, da je pridobljeno znanje z medpredmetno
povezavo vsebin kakovostnejše. Nekatere pa, da ne opazijo razlike med zna-
njem, ki je bilo usvojeno med poučevanjem z medpredmetno povezavo, in
tistim, ki je bilo usvojeno brez nje. Pravijo, da si učenci kljub izvedeni med-
predmetni povezavi vsebin ne zapomnijo bolje. Ta ugotovitev niti ne pre-
141
premagajo nekatere izzive vključevanja umetnosti v pouk drugih predmetov
in obratno.
Izhodišča za načrtovanje in izvajanje učinkovitih medpredmetnih
povezav v zamejskih šolah
V zvezi z načrtovanjem in izvedbo povezovanj glasbenih in likovnih vsebin
smo učiteljicam zastavili tri vprašanja. Najprej nas je zanimalo, katero bi bilo
po njihovem mnenju smiselno izhodišče za načrtovanje medpredmetnih po-
vezav. Pri odgovoru na to vprašanje so si bile učiteljice zelo enotne. Večina
vprašanih pri načrtovanju medpredmetnih povezav upošteva predvsem že-
lje in interese učencev. Prav vse so izrazile stisko glede izbire ustrezne vsebine
za povezovanje. Za učinkovite povezave bi jim bilo sicer lažje, če bi imele pod-
poro ali usmeritve v uradnih dokumentih (v italijanskih smernicah). Povedale
so tudi, da pri načrtovanju povezav največkrat izhajajo iz skupne teme, kar
večinoma pelje k povezovanju preko motiva. Za likovno delo pri pouku li-
kovne umetnosti je ta način neustrezen, saj se ne uresničujejo likovni cilji in
likovna umetnost je le popestritev predmeta glasbene umetnosti. Enak trend
povezovalnih strategij je pokazala raziskava v slovenskih šolah (Tacol 2007;
Birsa 2016).
Zanimalo nas je tudi, ali je časovna omejitev ovira za načrtovanje in izva-
janje medpredmetnih povezav. Učiteljice so povedale, da imajo veliko ob-
veznosti in da jim načrtovanje medpredmetnih povezav jemlje veliko časa,
zato se te strategije poučevanja ne poslužujejo velikokrat. Za nekatere učite-
ljice sta torej načrtovanje in izvajanje povezav naporna in včasih zamudna.
B. N. May (2013) pa vidi v povezovanju dveh ali več predmetov ravno zaradi
časa, ki ga učitelji porabijo za organizacijo medpredmetnega povezovanja,
in prihranka časa, ki ga porabijo za poučevanje določene snovi, velik izziv za
učitelje, ki se tega lotijo.
Zanimalo nas je mnenje anketiranih učiteljic, ali medpredmetne pove-
zave med poukom glasbene in likovne umetnosti omogočajo večjo aktiv-
nost učencev in nudijo celostno ter kakovostno znanje. Učiteljice se strinjajo,
da ta način poučevanja in učenja omogoča večjo aktivnost učencev pri uč-
nih urah. Poleg večje aktivnosti so učiteljice potrdile tudi, da medpredmetno
obravnavane vsebine omogočajo celostno spoznavanje ter usvajanje znanja.
Nekatere učiteljice so omenile, da je pridobljeno znanje z medpredmetno
povezavo vsebin kakovostnejše. Nekatere pa, da ne opazijo razlike med zna-
njem, ki je bilo usvojeno med poučevanjem z medpredmetno povezavo, in
tistim, ki je bilo usvojeno brez nje. Pravijo, da si učenci kljub izvedeni med-
predmetni povezavi vsebin ne zapomnijo bolje. Ta ugotovitev niti ne pre-
141
