Page 144 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 144
Birsa in Barbara Kopačin
seneča, saj je bilo že ugotovljeno, da učitelji večkrat izvajajo neučinkovite
povezave, ki učencem ne pomagajo pri usvajanju novih vsebin in pojmov
(Birsa 2016; Sardoč idr. 2004; Tacol 2007).
Vključene v raziskavo smo vprašali, ali izbira vsebin in pojmov na obliko-
vanje medpredmetnih povezav vpliva tako, da so učenci bolj motivirani in
ustvarjalnejši za delo. Vse učiteljice so bile mnenja, da bi morali biti učenci pri
medpredmetni učni uri med likovno in glasbeno umetnostjo bolj motivirani
za ustvarjalno delo in ustvarjalnejši. Povedale so, da med likovnim ustvarja-
njem učenci zelo radi poslušajo glasbo, ki jo imajo radi in jo izberejo sami
ter jih spodbuja pri slikanju in risanju motivov. Iz povedanega je razvidno, da
način izvajanja učnega procesa likovne in glasbene umetnosti ni izveden na
način, da bi učenci likovne in glasbene vsebine spoznavali celostno, in da se
ne uresničujejo cilji obeh predmetov, na kar je opozorila tudi T. Tacol (2007).
Nejasnosti pri načrtovanju in izvajanju medpredmetnih povezav
med glasbeno in likovno umetnostjo
Zanimalo nas je poznavanje umetniških področij za načrtovanje in izvajanje
povezovanja glasbenih in likovnih vsebin, zato smo vprašanim zastavili vpra-
šanje, ali imajo dovolj znanja s področij glasbene in likovne umetnosti. Prav
vse učiteljice so si bile enotne, da je njihovo znanje s področja glasbene in li-
kovne umetnosti prešibko. Tudi poznavanje možnosti za povezovanje likov-
nih in glasbenih vsebin je po njihovem mnenju preskromno. Kot smo ugoto-
vili v teoretičnih izhodiščih, v italijanskih smernicah na posameznih predme-
tnih področjih učitelji nimajo konkretnih primerov vsebinskih ali pojmovnih
povezav, kar bi jim olajšalo načrtovanje učinkovitih medpredmetnih pove-
zav, s katerimi bi otrokom nudili celostno obravnavo izbrane vsebine. V razis-
kavi, ki so jo opravili M. Ratcliffe in sodelavci (2005) z izvedbo organiziranega
dneva z medpredmetnimi povezavami, so prišli do zaključka, da je medpred-
metno povezovanje različnih predmetnih področij otrokom prineslo odlično
celostno izkušnjo, pri čemer je največjo oviro predstavljalo ravno neznanje
učiteljev različnih predmetnih področij, za pridobitev znanja pa je potrebno
stalno strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje.
Zanimalo nas je tudi, ali imajo intervjuvane učiteljice kakšne predloge za
dopolnitev znanja z ozirom na posebnosti medpredmetnega povezovanja.
Učiteljice so predlagale, da bi poznavanje vsebin in posebnosti medpredme-
tnega povezovanja lahko dopolnile z dodatnim strokovnim izobraževanjem.
Želijo si tudi dodatnih usmeritev oziroma navodil v smernicah. Posebnosti
povezovanja likovnih in glasbenih vsebin bi lahko spoznavale s pomočjo do-
polnjenih didaktičnih gradiv in učnih pripomočkov. Razumevanje vsebin ter
142
seneča, saj je bilo že ugotovljeno, da učitelji večkrat izvajajo neučinkovite
povezave, ki učencem ne pomagajo pri usvajanju novih vsebin in pojmov
(Birsa 2016; Sardoč idr. 2004; Tacol 2007).
Vključene v raziskavo smo vprašali, ali izbira vsebin in pojmov na obliko-
vanje medpredmetnih povezav vpliva tako, da so učenci bolj motivirani in
ustvarjalnejši za delo. Vse učiteljice so bile mnenja, da bi morali biti učenci pri
medpredmetni učni uri med likovno in glasbeno umetnostjo bolj motivirani
za ustvarjalno delo in ustvarjalnejši. Povedale so, da med likovnim ustvarja-
njem učenci zelo radi poslušajo glasbo, ki jo imajo radi in jo izberejo sami
ter jih spodbuja pri slikanju in risanju motivov. Iz povedanega je razvidno, da
način izvajanja učnega procesa likovne in glasbene umetnosti ni izveden na
način, da bi učenci likovne in glasbene vsebine spoznavali celostno, in da se
ne uresničujejo cilji obeh predmetov, na kar je opozorila tudi T. Tacol (2007).
Nejasnosti pri načrtovanju in izvajanju medpredmetnih povezav
med glasbeno in likovno umetnostjo
Zanimalo nas je poznavanje umetniških področij za načrtovanje in izvajanje
povezovanja glasbenih in likovnih vsebin, zato smo vprašanim zastavili vpra-
šanje, ali imajo dovolj znanja s področij glasbene in likovne umetnosti. Prav
vse učiteljice so si bile enotne, da je njihovo znanje s področja glasbene in li-
kovne umetnosti prešibko. Tudi poznavanje možnosti za povezovanje likov-
nih in glasbenih vsebin je po njihovem mnenju preskromno. Kot smo ugoto-
vili v teoretičnih izhodiščih, v italijanskih smernicah na posameznih predme-
tnih področjih učitelji nimajo konkretnih primerov vsebinskih ali pojmovnih
povezav, kar bi jim olajšalo načrtovanje učinkovitih medpredmetnih pove-
zav, s katerimi bi otrokom nudili celostno obravnavo izbrane vsebine. V razis-
kavi, ki so jo opravili M. Ratcliffe in sodelavci (2005) z izvedbo organiziranega
dneva z medpredmetnimi povezavami, so prišli do zaključka, da je medpred-
metno povezovanje različnih predmetnih področij otrokom prineslo odlično
celostno izkušnjo, pri čemer je največjo oviro predstavljalo ravno neznanje
učiteljev različnih predmetnih področij, za pridobitev znanja pa je potrebno
stalno strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje.
Zanimalo nas je tudi, ali imajo intervjuvane učiteljice kakšne predloge za
dopolnitev znanja z ozirom na posebnosti medpredmetnega povezovanja.
Učiteljice so predlagale, da bi poznavanje vsebin in posebnosti medpredme-
tnega povezovanja lahko dopolnile z dodatnim strokovnim izobraževanjem.
Želijo si tudi dodatnih usmeritev oziroma navodil v smernicah. Posebnosti
povezovanja likovnih in glasbenih vsebin bi lahko spoznavale s pomočjo do-
polnjenih didaktičnih gradiv in učnih pripomočkov. Razumevanje vsebin ter
142
