Page 183 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 183
Raziskovalni pouk ob mikroskopiranju v kontekstu medpredmetnega sodelovanja učiteljev
pri pouku. Tako lahko učenci pred mikroskopiranjem postavljajo hipoteze,
po izvedeni dejavnosti pa povezujejo svoje predpostavke z »rezultati mikro-
skopiranja«, na različne načine utemeljujejo, analizirajo in sintetizirajo znanje
ter reflektirajo možnosti prenosa uporabljenega znanja v različne praktične
situacije kot tudi možnosti povezovanja učnih vsebin različnih predmetov.
Kakovost raziskovalnega pouka se poveča z medpredmetnim sodelova-
njem učiteljev, ki ga lahko učitelji izvajajo na različne načine; pri tradicio-
nalnem pouku z osvetljevanjem teme iz različnih zornih kotov in disciplin,
pri raziskovalnem in projektnem učnem delu z oblikovanjem projekta, ki je
medpredmetno zasnovan itd. K. Pavlič Škerjanc (2010) opisuje razliko med
predmetnimi in kurikularnimi povezavami. Medpredmetne povezave pote-
kajo na linearni ravni, izhajajo iz predmetov in so skozi njihove povezave
usmerjene v višjo kakovost doseganja predmetnih ciljev, medtem ko kuri-
kularne povezave z nadrejene ravni kurikula »sežejo v posamezne predmete
ter jih ciljno in izvedbeno povežejo« (str. 24). Kurikularne povezave so raz-
ličnih vrst. Enopredmetne (monodisciplinarne) povežejo uresničevanje uč-
nih ciljev in izvajanje enega predmeta oz. učitelje istega predmeta na šoli.
Večpredmetne (pluridisciplinarne) pa povežejo uresničevanje učnih ciljev in
izvajanje več predmetov oz. učitelje več predmetov na šoli. Usmerjene so k
učinkovitejšemu doseganju ciljev vseh vključenih predmetov oz. k uresniče-
vanju nadpredmetnega cilja (npr. pridobitvi ključnih kompetenc). Lahko so
multidisciplinarne (raznopredmetne, mnogopredmetne), interdisciplinarne
(medpredmetne) ali kombinirane. Kroskulikularne povezave prečijo celoten
kurikul in povežejo izvajanje enega predmeta med oddelki v letniku in med
letniki ali pa povezujejo vse predmete v oddelku in med oddelki v vseh letni-
kih (str. 30). Za kakovostno sodelovanje učiteljev pri medpredmetnem pove-
zovanju in kurikularnih povezavah so potrebni poglobljena strokovna komu-
nikacija med učitelji, medsebojno strokovno spoštovanje in strpnost kot tudi
pripravljenost za prevzemanje osebne in skupne odgovornosti za doseganje
načrtovanih ciljev. L. Vujčić, P. Pejić Papak in M. Valenčić Zuljan (2018, 32–66)
posebej izpostavljajo pomen učiteljeve predmetne in didaktične usposoblje-
nosti za oblikovanje spodbudnega učnega okolja. Pri pouku, kjer učitelji na-
črtno povezujejo učne vsebine, te učne vsebine lažje povezujejo tudi učenci,
pridobijo bolj poglobljeno znanje z razumevanjem, ki ga lažje uporabijo, prav
tako pa to pomeni spodbudo na vzgojnem področju (Vrkić Dimić in Vidić
2015).
Medpredmetno zasnovan pouk je tako dragocen z izobraževalnega vidika
(bolj poglobljeno znanje učencev, z večjo transferno vrednostjo za reševanje
aktualnih, avtentičnih problemov, pridobivanje spretnosti reševanja proble-
181
pri pouku. Tako lahko učenci pred mikroskopiranjem postavljajo hipoteze,
po izvedeni dejavnosti pa povezujejo svoje predpostavke z »rezultati mikro-
skopiranja«, na različne načine utemeljujejo, analizirajo in sintetizirajo znanje
ter reflektirajo možnosti prenosa uporabljenega znanja v različne praktične
situacije kot tudi možnosti povezovanja učnih vsebin različnih predmetov.
Kakovost raziskovalnega pouka se poveča z medpredmetnim sodelova-
njem učiteljev, ki ga lahko učitelji izvajajo na različne načine; pri tradicio-
nalnem pouku z osvetljevanjem teme iz različnih zornih kotov in disciplin,
pri raziskovalnem in projektnem učnem delu z oblikovanjem projekta, ki je
medpredmetno zasnovan itd. K. Pavlič Škerjanc (2010) opisuje razliko med
predmetnimi in kurikularnimi povezavami. Medpredmetne povezave pote-
kajo na linearni ravni, izhajajo iz predmetov in so skozi njihove povezave
usmerjene v višjo kakovost doseganja predmetnih ciljev, medtem ko kuri-
kularne povezave z nadrejene ravni kurikula »sežejo v posamezne predmete
ter jih ciljno in izvedbeno povežejo« (str. 24). Kurikularne povezave so raz-
ličnih vrst. Enopredmetne (monodisciplinarne) povežejo uresničevanje uč-
nih ciljev in izvajanje enega predmeta oz. učitelje istega predmeta na šoli.
Večpredmetne (pluridisciplinarne) pa povežejo uresničevanje učnih ciljev in
izvajanje več predmetov oz. učitelje več predmetov na šoli. Usmerjene so k
učinkovitejšemu doseganju ciljev vseh vključenih predmetov oz. k uresniče-
vanju nadpredmetnega cilja (npr. pridobitvi ključnih kompetenc). Lahko so
multidisciplinarne (raznopredmetne, mnogopredmetne), interdisciplinarne
(medpredmetne) ali kombinirane. Kroskulikularne povezave prečijo celoten
kurikul in povežejo izvajanje enega predmeta med oddelki v letniku in med
letniki ali pa povezujejo vse predmete v oddelku in med oddelki v vseh letni-
kih (str. 30). Za kakovostno sodelovanje učiteljev pri medpredmetnem pove-
zovanju in kurikularnih povezavah so potrebni poglobljena strokovna komu-
nikacija med učitelji, medsebojno strokovno spoštovanje in strpnost kot tudi
pripravljenost za prevzemanje osebne in skupne odgovornosti za doseganje
načrtovanih ciljev. L. Vujčić, P. Pejić Papak in M. Valenčić Zuljan (2018, 32–66)
posebej izpostavljajo pomen učiteljeve predmetne in didaktične usposoblje-
nosti za oblikovanje spodbudnega učnega okolja. Pri pouku, kjer učitelji na-
črtno povezujejo učne vsebine, te učne vsebine lažje povezujejo tudi učenci,
pridobijo bolj poglobljeno znanje z razumevanjem, ki ga lažje uporabijo, prav
tako pa to pomeni spodbudo na vzgojnem področju (Vrkić Dimić in Vidić
2015).
Medpredmetno zasnovan pouk je tako dragocen z izobraževalnega vidika
(bolj poglobljeno znanje učencev, z večjo transferno vrednostjo za reševanje
aktualnih, avtentičnih problemov, pridobivanje spretnosti reševanja proble-
181
