Page 195 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 195
Raziskovalni pouk ob mikroskopiranju v kontekstu medpredmetnega sodelovanja učiteljev
jezikovne in slogovne zmožnosti. Opisi, povezani s temami spoznava-
nja okolja (npr. opis osebe, njenega delovnika ali tedna, živali, pred-
meta, prostora, zgradbe, poti).
– Tuj jezik. Preberejo opis mikroskopa in odgovorijo na določena vpraša-
nja, s pomočjo katerih se preveri razumevanje prebranega. Cilj iz UN:
Razvijajo osnovne bralne veščine in preproste bralne učne strategije
(predvsem razumevanje in delno interpretacijo), svoj odnos/stališča do
branja in interes za branje.
Gre za zanimive ideje, ki bi podobno kot v raziskavi Harperja idr. (2019)
pomembno prispevale k »osmišljevanju učenja« in življenjskosti pouka ter
kakovosti učenčevega znanja. Za njihovo realizacijo pa je med drugim po-
membna pripravljenost učiteljev za medpredmetno povezovanje.
Zaključki
Kvantitativna raziskava je pokazala, da ima večina učiteljev, vključenih v raz-
iskavo, pozitiven odnos do mikroskopa in mikroskopiranja. Učitelji so oce-
nili tudi, da imajo učenci pozitiven odnos do mikroskopov in mikroskopira-
nja. Učitelji, ki menijo, da učence zanima mikroskopiranje, izkazujejo statis-
tično pomembno višjo oceno poznavanja mikroskopov, pogosteje uporab-
ljajo lupe pri pouku ter bi se udeležili izobraževanja o mikroskopiranju. Uči-
telji, ki menijo, da je postopek mikroskopiranja zahteven, izkazujejo statis-
tično pomembno višjo oceno poznavanja mikroskopov, pogosteje uporab-
ljajo lupo med poukom in bi se udeležili izobraževanja o mikroskopiranju.
Iz analize odgovorov učiteljic v kvalitativni raziskavi je razvidno, da pred-
nost raziskovalnega pouka z uporabo mikroskopov vidijo v kakovostnejšem
in trajnejšem znanju učencev, večjem transferu znanja, večji radovednosti
in zavzetosti učencev ter razvijanju učenčevih spretnosti. Ugotovili smo, da
pouk z uporabo mikroskopa zasnujejo bolj raziskovalno, kjer učence spodbu-
dijo, da pred opazovanjem oz. mikroskopiranjem postavljajo hipoteze, ki jih
po mikroskopiranju utemeljijo. Izpostavile so tudi nujnost skrbne artikulacije
raziskovalnega pouka. Kljub zavedanju pomena uporabe mikroskopa mikro-
skopiranja ne uspejo organizirati pogosto. Učiteljici biologije in naravoslovja
sta pri tem izpostavili problem organizacije in opremljenosti, medtem ko je
učiteljica razrednega pouka navedla, da bi si želela tudi izobraževanja na tem
področju. Učiteljice so izpostavile vrednost medpredmetnega povezovanja,
tako za kakovostnejše izvajanje pouka in trajnost učenčevega znanja kot za
učiteljevo učenje in profesionalno rast. Opisale so izkušnje odličnega med-
predmetnega povezovanja, poudarile pa, da gre za organizacijsko, vsebin-
193
jezikovne in slogovne zmožnosti. Opisi, povezani s temami spoznava-
nja okolja (npr. opis osebe, njenega delovnika ali tedna, živali, pred-
meta, prostora, zgradbe, poti).
– Tuj jezik. Preberejo opis mikroskopa in odgovorijo na določena vpraša-
nja, s pomočjo katerih se preveri razumevanje prebranega. Cilj iz UN:
Razvijajo osnovne bralne veščine in preproste bralne učne strategije
(predvsem razumevanje in delno interpretacijo), svoj odnos/stališča do
branja in interes za branje.
Gre za zanimive ideje, ki bi podobno kot v raziskavi Harperja idr. (2019)
pomembno prispevale k »osmišljevanju učenja« in življenjskosti pouka ter
kakovosti učenčevega znanja. Za njihovo realizacijo pa je med drugim po-
membna pripravljenost učiteljev za medpredmetno povezovanje.
Zaključki
Kvantitativna raziskava je pokazala, da ima večina učiteljev, vključenih v raz-
iskavo, pozitiven odnos do mikroskopa in mikroskopiranja. Učitelji so oce-
nili tudi, da imajo učenci pozitiven odnos do mikroskopov in mikroskopira-
nja. Učitelji, ki menijo, da učence zanima mikroskopiranje, izkazujejo statis-
tično pomembno višjo oceno poznavanja mikroskopov, pogosteje uporab-
ljajo lupe pri pouku ter bi se udeležili izobraževanja o mikroskopiranju. Uči-
telji, ki menijo, da je postopek mikroskopiranja zahteven, izkazujejo statis-
tično pomembno višjo oceno poznavanja mikroskopov, pogosteje uporab-
ljajo lupo med poukom in bi se udeležili izobraževanja o mikroskopiranju.
Iz analize odgovorov učiteljic v kvalitativni raziskavi je razvidno, da pred-
nost raziskovalnega pouka z uporabo mikroskopov vidijo v kakovostnejšem
in trajnejšem znanju učencev, večjem transferu znanja, večji radovednosti
in zavzetosti učencev ter razvijanju učenčevih spretnosti. Ugotovili smo, da
pouk z uporabo mikroskopa zasnujejo bolj raziskovalno, kjer učence spodbu-
dijo, da pred opazovanjem oz. mikroskopiranjem postavljajo hipoteze, ki jih
po mikroskopiranju utemeljijo. Izpostavile so tudi nujnost skrbne artikulacije
raziskovalnega pouka. Kljub zavedanju pomena uporabe mikroskopa mikro-
skopiranja ne uspejo organizirati pogosto. Učiteljici biologije in naravoslovja
sta pri tem izpostavili problem organizacije in opremljenosti, medtem ko je
učiteljica razrednega pouka navedla, da bi si želela tudi izobraževanja na tem
področju. Učiteljice so izpostavile vrednost medpredmetnega povezovanja,
tako za kakovostnejše izvajanje pouka in trajnost učenčevega znanja kot za
učiteljevo učenje in profesionalno rast. Opisale so izkušnje odličnega med-
predmetnega povezovanja, poudarile pa, da gre za organizacijsko, vsebin-
193
