Page 200 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 200
a Krmac in Martina Kovačič Kuzmić
mission, EACEA in Eurydice 2012) je bilo izpostavljeno, da je med glavnimi iz-
zivi izobraževalnih sistemov novega stoletja »posredovanje znanja, spretno-
sti in odnosov, ki bodo spodbudili in usposobili mlade, da bodo postali ak-
tivni državljani, zmožni oblikovati prihodnost naših demokratičnih družb po
Evropi« (str. 97). Tako poročilo sklene, da je ravno državljanska vzgoja »eno
poglavitnih sredstev, ki mlade spodbujajo k pridobivanju socialnih in drža-
vljanskih kompetenc, ki jih bodo potrebovali v življenju« (str. 97).
K temu spodbuja tudi temeljni strateški dokument, ki vsebuje strokovne
podlage za razvoj sistema vzgoje in izobraževanja – Bela knjiga o vzgoji in izo-
braževanju v Republiki Sloveniji iz leta 2011. Ta navaja, da »temeljne vrednote
vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji izhajajo iz skupne evropske de-
diščine političnih, kulturnih in moralnih vrednot, ki jih združujejo človekove
pravice in njim pripadajoče dolžnosti ter načela pluralne demokracije, str-
pnosti, solidarnosti in pravne države« (Krek in Metljak 2011, 13). E. Birsa (2017,
167) k temu dodaja, da je pri »konceptualnih in sistemskih spremembah ku-
rikularne prenove (iz leta 2011) v Beli knjigi med strateškimi izzivi ter usme-
ritvami vzgojno-izobraževalnega sistema mogoče zaslediti oblikovanje kon-
ceptov v smeri vseživljenjskega učenja, ki so skladni s koncepti družbe zna-
nja.« Tudi Echazarra idr. (2016, 7) pritrjujejo, da se današnji svet in družba spre-
minjata v samih temeljih, kar posledično pomeni, da je za življenje in delo po-
trebno obvladovati štiri temeljna področja¹ – kreativnost, kritično mišljenje,
komunikacijo in sodelovanje. Pri tem pa se pojavlja vprašanje, ali izobraže-
valne institucije sledijo tem trendom in kako so se načini poučevanja usmerili
od konvencionalnih pristopov k sodobnejšim in interaktivnim pedagoškim
pristopom.
Izzivi izobraževanja in poučevanja so torej številni. V prispevku smo osre-
dotočeni na dva, in sicer na poučevanje vsebin državljanske vzgoje, za ka-
tero smo že uvodoma ugotovili, da predstavlja enega temeljnih elementov,
ki učencem poleg znanja posreduje tudi spretnosti in veščine, ki jih bodo
usposobile za življenje v sodobni družbi kot aktivne državljane, ter na pouk
medpredmetnega povezovanja, ki bo podrobneje predstavljen v nadaljeva-
nju prispevka.
Teoretična izhodišča
Medpredmetno povezovanje
Z. Rutar Ilc in K. Pavlič Škerjanc (2019, 19) izhajata iz ugotovitve, da »stvarnost
doživljamo kot celoto, ne pa strukturirano po kriterijih posameznih disciplin«,
¹ »Four C’s« – creativity, critical thinking, communication and collaboration.
198
mission, EACEA in Eurydice 2012) je bilo izpostavljeno, da je med glavnimi iz-
zivi izobraževalnih sistemov novega stoletja »posredovanje znanja, spretno-
sti in odnosov, ki bodo spodbudili in usposobili mlade, da bodo postali ak-
tivni državljani, zmožni oblikovati prihodnost naših demokratičnih družb po
Evropi« (str. 97). Tako poročilo sklene, da je ravno državljanska vzgoja »eno
poglavitnih sredstev, ki mlade spodbujajo k pridobivanju socialnih in drža-
vljanskih kompetenc, ki jih bodo potrebovali v življenju« (str. 97).
K temu spodbuja tudi temeljni strateški dokument, ki vsebuje strokovne
podlage za razvoj sistema vzgoje in izobraževanja – Bela knjiga o vzgoji in izo-
braževanju v Republiki Sloveniji iz leta 2011. Ta navaja, da »temeljne vrednote
vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji izhajajo iz skupne evropske de-
diščine političnih, kulturnih in moralnih vrednot, ki jih združujejo človekove
pravice in njim pripadajoče dolžnosti ter načela pluralne demokracije, str-
pnosti, solidarnosti in pravne države« (Krek in Metljak 2011, 13). E. Birsa (2017,
167) k temu dodaja, da je pri »konceptualnih in sistemskih spremembah ku-
rikularne prenove (iz leta 2011) v Beli knjigi med strateškimi izzivi ter usme-
ritvami vzgojno-izobraževalnega sistema mogoče zaslediti oblikovanje kon-
ceptov v smeri vseživljenjskega učenja, ki so skladni s koncepti družbe zna-
nja.« Tudi Echazarra idr. (2016, 7) pritrjujejo, da se današnji svet in družba spre-
minjata v samih temeljih, kar posledično pomeni, da je za življenje in delo po-
trebno obvladovati štiri temeljna področja¹ – kreativnost, kritično mišljenje,
komunikacijo in sodelovanje. Pri tem pa se pojavlja vprašanje, ali izobraže-
valne institucije sledijo tem trendom in kako so se načini poučevanja usmerili
od konvencionalnih pristopov k sodobnejšim in interaktivnim pedagoškim
pristopom.
Izzivi izobraževanja in poučevanja so torej številni. V prispevku smo osre-
dotočeni na dva, in sicer na poučevanje vsebin državljanske vzgoje, za ka-
tero smo že uvodoma ugotovili, da predstavlja enega temeljnih elementov,
ki učencem poleg znanja posreduje tudi spretnosti in veščine, ki jih bodo
usposobile za življenje v sodobni družbi kot aktivne državljane, ter na pouk
medpredmetnega povezovanja, ki bo podrobneje predstavljen v nadaljeva-
nju prispevka.
Teoretična izhodišča
Medpredmetno povezovanje
Z. Rutar Ilc in K. Pavlič Škerjanc (2019, 19) izhajata iz ugotovitve, da »stvarnost
doživljamo kot celoto, ne pa strukturirano po kriterijih posameznih disciplin«,
¹ »Four C’s« – creativity, critical thinking, communication and collaboration.
198
