Page 191 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 191
Raziskovalni pouk ob mikroskopiranju v kontekstu medpredmetnega sodelovanja učiteljev
običajno motivirani in radi aktivno sodelujejo v raziskovalnem procesu«, pri-
dobivanje spretnosti eksperimentiranja . . .
Učiteljica razrednega pouka je povedala, da vidi vrednost raziskovalnega
pouka v »izkustveno naravnanem učenju učenca«; učiteljica biologije, da
»raziskovalni pouk učencem omogoča samostojno in poglobljeno spozna-
vanje okolja«; učiteljica naravoslovja pa, da »učenec išče sam odgovore na
določena vprašanja in odkriva novo, sam pride do določenih znanj, zaključ-
kov in ugotovitev. Pri tako pridobljenem znanju je trajnost seveda večja . . .
Učenci bogatijo tudi eksperimentalne veščine . . .«.
Vse tri v raziskavo vključene učiteljice so povedale, da imajo z organiza-
cijo raziskovalno usmerjenega pouka zelo dobre izkušnje. Izpostavile so, da
so učenci motivirani za tak način dela. Učiteljica naravoslovja pa je opozorila
tudi na pomen skrbne artikulacije učnega procesa.
Učiteljica razrednega pouka je povedala, da ima največ izkušenj z razisko-
valno usmerjenim poukom pri spoznavanju okolja, kjer organizira različne
poskuse z učenci . . . Omenila je tudi projektno učno delo, ki ga učenci sami
izpeljujejo v obliki manjših projektov ali pa so vključeni v širše projekte na
nivoju šole, ki so tematsko opredeljeni (npr. voda, ohranjanje energije, pot
okoli sveta).
Po izkušnjah učiteljice biologije imajo učenci zelo radi tak način dela, za
razliko od klasičnega frontalnega načina dela:
Raziskovalni pouk učencem odpira nove razsežnosti spoznavanja, soo-
čajo se s paleto novih možnosti in odprtih izzivov [. . .] omogoča jim iz-
menjevanje izkušenj, primerjanje rezultatov lastnega dela z delom dru-
gih učencev in kritično primerjanje njihovih ugotovitev s spoznanji raz-
iskovalcev, kar vse pomembno pripomore k razvoju številnih učenčevih
kompetenc, ki jih posameznik potrebuje v sodobni družbi.
Učiteljica naravoslovja je zelo tehtno opozorila na učiteljevo vlogo:
Pomembno je, da damo učencu jasna navodila za delo. Pri tej me-
todi moramo vedno preveriti učenčevo razumevanje rezultata. Pojavijo
se lahko napačni zaključki. Pred eksperimentom morajo biti podana
ustrezna navodila za delo in varnost. Pred vsako izvedbo poskusa obli-
kujejo učenci napoved, kaj pričakujejo, da se bo zgodilo. Po izvedbi je
potrebna analiza dela in rezultatov.
Naša predpostavka, da je uporaba mikroskopa povezana z raziskovalnim
poukom, se je v izjavah učiteljic izkazala za upravičeno. Na vprašanje, kako
189
običajno motivirani in radi aktivno sodelujejo v raziskovalnem procesu«, pri-
dobivanje spretnosti eksperimentiranja . . .
Učiteljica razrednega pouka je povedala, da vidi vrednost raziskovalnega
pouka v »izkustveno naravnanem učenju učenca«; učiteljica biologije, da
»raziskovalni pouk učencem omogoča samostojno in poglobljeno spozna-
vanje okolja«; učiteljica naravoslovja pa, da »učenec išče sam odgovore na
določena vprašanja in odkriva novo, sam pride do določenih znanj, zaključ-
kov in ugotovitev. Pri tako pridobljenem znanju je trajnost seveda večja . . .
Učenci bogatijo tudi eksperimentalne veščine . . .«.
Vse tri v raziskavo vključene učiteljice so povedale, da imajo z organiza-
cijo raziskovalno usmerjenega pouka zelo dobre izkušnje. Izpostavile so, da
so učenci motivirani za tak način dela. Učiteljica naravoslovja pa je opozorila
tudi na pomen skrbne artikulacije učnega procesa.
Učiteljica razrednega pouka je povedala, da ima največ izkušenj z razisko-
valno usmerjenim poukom pri spoznavanju okolja, kjer organizira različne
poskuse z učenci . . . Omenila je tudi projektno učno delo, ki ga učenci sami
izpeljujejo v obliki manjših projektov ali pa so vključeni v širše projekte na
nivoju šole, ki so tematsko opredeljeni (npr. voda, ohranjanje energije, pot
okoli sveta).
Po izkušnjah učiteljice biologije imajo učenci zelo radi tak način dela, za
razliko od klasičnega frontalnega načina dela:
Raziskovalni pouk učencem odpira nove razsežnosti spoznavanja, soo-
čajo se s paleto novih možnosti in odprtih izzivov [. . .] omogoča jim iz-
menjevanje izkušenj, primerjanje rezultatov lastnega dela z delom dru-
gih učencev in kritično primerjanje njihovih ugotovitev s spoznanji raz-
iskovalcev, kar vse pomembno pripomore k razvoju številnih učenčevih
kompetenc, ki jih posameznik potrebuje v sodobni družbi.
Učiteljica naravoslovja je zelo tehtno opozorila na učiteljevo vlogo:
Pomembno je, da damo učencu jasna navodila za delo. Pri tej me-
todi moramo vedno preveriti učenčevo razumevanje rezultata. Pojavijo
se lahko napačni zaključki. Pred eksperimentom morajo biti podana
ustrezna navodila za delo in varnost. Pred vsako izvedbo poskusa obli-
kujejo učenci napoved, kaj pričakujejo, da se bo zgodilo. Po izvedbi je
potrebna analiza dela in rezultatov.
Naša predpostavka, da je uporaba mikroskopa povezana z raziskovalnim
poukom, se je v izjavah učiteljic izkazala za upravičeno. Na vprašanje, kako
189
