Page 192 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 192
jo Zuljan, Petra Pejić Papak in Milena Valenčič Zuljan
organizirajo tak pouk, so vse tri učiteljice navedle, da pouk z uporabo mikro-
skopa zasnujejo bolj raziskovalno in izkustveno, kjer učence spodbudijo, da
pred opazovanjem oz. mikroskopiranjem postavljajo hipoteze, ki jih po mi-
kroskopiranju utemeljijo. Gre za elemente kognitivno-konstruktivističnega
modela pouka, kjer sta kognitivni konflikt in odranje ključnega pomena (Va-
lenčič Zuljan 2002).
Vse tri učiteljice so bile mnenja, da je zelo pomembno pri pouku upora-
bljati mikroskop, pri čemer so izpostavljale vrednost motivacije učencev za
učenje in sodelovanje pri pouku, poglobljeno razumevanje učne snovi, večjo
življenjskost pouka, razvijanje spretnosti mikroskopiranja in raziskovanja pri
učencih, bolj problemski pristop . . . Vse so tudi izpostavile, da je mikroskopi-
ranje zanje in za učence zelo zanimivo.
Učiteljica biologije je povedala: »Prednost je boljša predstavitev resnič-
nega sveta – učenci vidijo dejansko resničnost, usvojijo strukturo in korake
v opazovanju, se naučijo več, si oblikujejo nove pojme.« Tehtno je opozorila,
da je tak pouk kakovosten, »vendar pod pogojem, da je dobro strukturiran.
Poudarek je potrebno dati na motivaciji učencev in strukturiranem vodenju
procesa mikroskopiranja«.
Kljub temu, da se sodelujoče učiteljice zavedajo prednosti uporabe mikro-
skopov pri pouku, so povedale, da ga ne uporabljajo zelo pogosto, pri čemer
so izpostavile različne vzroke, kot so čas oz. obsežnost učnih načrtov, opre-
mljenost, prostor (učenci potrebujejo več prostora okoli sebe) (primerjaj Ru-
ščić idr. 2018).
Učiteljica biologije je izpostavila tudi kakovost mikroskopa – ta mora biti
najvišje kakovosti, z možnostjo, da se sliko pripravka projicira na monitor.
Opozorila je tudi na nemotiviranost določenih učiteljev za pripravo kakovost-
nega pouka, kar vključuje tudi raziskovalni pouk z mikroskopom.
Tako učiteljica naravoslovja kot učiteljica biologije sta ocenili, da sta dobro
usposobljeni za tak pouk, medtem ko je učiteljica razrednega pouka izposta-
vila pomen učiteljeve usposobljenosti za uporabo mikroskopa. Povedala je:
»Nikoli nismo imeli izobraževanja na to temo, a mislim, da bi bilo zelo zani-
mivo in bi se z veseljem odzvala. Prepričana sem, da bi bila to izjemna izku-
šnja zame kot učiteljico in učence, ki bi jim verjetno lahko pripravila kvalite-
tnejši pouk mikroskopiranja.«
Izkušnje učiteljev z medpredmetnim povezovanjem
in uporaba mikroskopa
Na vprašanje, kako pomembno je medsebojno sodelovanje učiteljev različ-
nih predmetov, so vse tri učiteljice odgovorile, da je to zelo pomembno, tako
190
organizirajo tak pouk, so vse tri učiteljice navedle, da pouk z uporabo mikro-
skopa zasnujejo bolj raziskovalno in izkustveno, kjer učence spodbudijo, da
pred opazovanjem oz. mikroskopiranjem postavljajo hipoteze, ki jih po mi-
kroskopiranju utemeljijo. Gre za elemente kognitivno-konstruktivističnega
modela pouka, kjer sta kognitivni konflikt in odranje ključnega pomena (Va-
lenčič Zuljan 2002).
Vse tri učiteljice so bile mnenja, da je zelo pomembno pri pouku upora-
bljati mikroskop, pri čemer so izpostavljale vrednost motivacije učencev za
učenje in sodelovanje pri pouku, poglobljeno razumevanje učne snovi, večjo
življenjskost pouka, razvijanje spretnosti mikroskopiranja in raziskovanja pri
učencih, bolj problemski pristop . . . Vse so tudi izpostavile, da je mikroskopi-
ranje zanje in za učence zelo zanimivo.
Učiteljica biologije je povedala: »Prednost je boljša predstavitev resnič-
nega sveta – učenci vidijo dejansko resničnost, usvojijo strukturo in korake
v opazovanju, se naučijo več, si oblikujejo nove pojme.« Tehtno je opozorila,
da je tak pouk kakovosten, »vendar pod pogojem, da je dobro strukturiran.
Poudarek je potrebno dati na motivaciji učencev in strukturiranem vodenju
procesa mikroskopiranja«.
Kljub temu, da se sodelujoče učiteljice zavedajo prednosti uporabe mikro-
skopov pri pouku, so povedale, da ga ne uporabljajo zelo pogosto, pri čemer
so izpostavile različne vzroke, kot so čas oz. obsežnost učnih načrtov, opre-
mljenost, prostor (učenci potrebujejo več prostora okoli sebe) (primerjaj Ru-
ščić idr. 2018).
Učiteljica biologije je izpostavila tudi kakovost mikroskopa – ta mora biti
najvišje kakovosti, z možnostjo, da se sliko pripravka projicira na monitor.
Opozorila je tudi na nemotiviranost določenih učiteljev za pripravo kakovost-
nega pouka, kar vključuje tudi raziskovalni pouk z mikroskopom.
Tako učiteljica naravoslovja kot učiteljica biologije sta ocenili, da sta dobro
usposobljeni za tak pouk, medtem ko je učiteljica razrednega pouka izposta-
vila pomen učiteljeve usposobljenosti za uporabo mikroskopa. Povedala je:
»Nikoli nismo imeli izobraževanja na to temo, a mislim, da bi bilo zelo zani-
mivo in bi se z veseljem odzvala. Prepričana sem, da bi bila to izjemna izku-
šnja zame kot učiteljico in učence, ki bi jim verjetno lahko pripravila kvalite-
tnejši pouk mikroskopiranja.«
Izkušnje učiteljev z medpredmetnim povezovanjem
in uporaba mikroskopa
Na vprašanje, kako pomembno je medsebojno sodelovanje učiteljev različ-
nih predmetov, so vse tri učiteljice odgovorile, da je to zelo pomembno, tako
190
