Page 202 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 202
a Krmac in Martina Kovačič Kuzmić
Za uresničevanje medpredmetnih povezav morajo biti zagotovljeni ustre-
zni pogoji, med katerimi se izpostavlja predvsem (Sicherl-Kafol 2008, 9) »fle-
ksibilno organizacijo pouka, pripravljenost za sodelovalno delo, poznava-
nje ciljev in vsebin različnih predmetnih področij, skrbno timsko načrtova-
nje, ustrezno strokovno in didaktično usposobljenost učiteljev/-ic, prilago-
jenost razvojni stopnji in predznanju otrok, možnosti za projektno delo.«
E. Birsa (2017, 167) k temu dodaja, da je poglavitni namen medpredme-
tnega povezovanja doseči boljše učne učinke kot pri poučevanju in učenju
v sistemu tradicionalnega pouka. »Na celosten način se omogoča povečati
predvsem učinek učenja, tako da so učenci zmožni povezovati ideje in kon-
cepte pri reševanju problemov oz. problemskih situacij različnih predmetov«
(str. 167).
V nadaljevanju se osredotočamo na poučevanje vsebin s področja drža-
vljanske vzgoje na razredni stopnji kot primer medpredmetnega povezova-
nja. Državljanska vzgoja se v obliki samostojnega predmeta (Domovinska in
državljanska kultura in etika) v osnovni šoli prvič pojavi šele v 7. razredu, kot
medpredmetna tema pa je v večji ali manjši meri vključena v obvezne pred-
mete od 1. do 5. razreda (npr. pri predmetih slovenščina, spoznavanje okolja,
družba . . .). Na kratko predstavimo vsebino, namen in cilje poučevanja vse-
bin predmeta državljanska vzgoja ter razsežnosti medpredmetnega povezo-
vanja, ki jih njegove vsebine omogočajo.
Poučevanje vsebin državljanske vzgoje na razredni stopnji
Teme državljanske vzgoje so v posameznih učnih načrtih v evropskih državah
zastopane zelo različno in so velikokrat zastavljene širše od t. i. tradicionalnih
tem, kot so poznavanje družbenopolitičnega sistema, človekovih pravic in
demokratičnih vrednot. V učne načrte se vse bolj vključuje teme o kulturni
raznolikosti in trajnostnem razvoju. Tem splošnejšim, širšim temam v neka-
terih evropskih državah dodajajo tudi specifične teme in področja, kot so,
denimo, vprašanja z gospodarskega področja in razvoja podjetništva. Vse-
kakor so v vseh učnih načrtih v evropskih državah zastopane tudi evropske
in mednarodne teme. Prav tako se posamezni nacionalni kurikuli zelo jasno
opredeljujejo do učnih ciljev državljanske vzgoje in pridobivanja kompetenc,
pri čemer poudarjajo, da morajo biti teme državljanske vzgoje zastavljene
široko ter obsegati prenos znanja, pridobivanje analitičnih spretnosti in kri-
tičnega mišljenja, razvijanje demokratičnih vrednot in odnosov (European
Commission, EACEA in Eurydice 2012, 97).
Tudi iz najnovejše študije omrežja Eurydice o državljanski vzgoji v šolah
po Evropi (European Commission, EACEA in Eurydice 2017a) izhaja, da je bila
200
Za uresničevanje medpredmetnih povezav morajo biti zagotovljeni ustre-
zni pogoji, med katerimi se izpostavlja predvsem (Sicherl-Kafol 2008, 9) »fle-
ksibilno organizacijo pouka, pripravljenost za sodelovalno delo, poznava-
nje ciljev in vsebin različnih predmetnih področij, skrbno timsko načrtova-
nje, ustrezno strokovno in didaktično usposobljenost učiteljev/-ic, prilago-
jenost razvojni stopnji in predznanju otrok, možnosti za projektno delo.«
E. Birsa (2017, 167) k temu dodaja, da je poglavitni namen medpredme-
tnega povezovanja doseči boljše učne učinke kot pri poučevanju in učenju
v sistemu tradicionalnega pouka. »Na celosten način se omogoča povečati
predvsem učinek učenja, tako da so učenci zmožni povezovati ideje in kon-
cepte pri reševanju problemov oz. problemskih situacij različnih predmetov«
(str. 167).
V nadaljevanju se osredotočamo na poučevanje vsebin s področja drža-
vljanske vzgoje na razredni stopnji kot primer medpredmetnega povezova-
nja. Državljanska vzgoja se v obliki samostojnega predmeta (Domovinska in
državljanska kultura in etika) v osnovni šoli prvič pojavi šele v 7. razredu, kot
medpredmetna tema pa je v večji ali manjši meri vključena v obvezne pred-
mete od 1. do 5. razreda (npr. pri predmetih slovenščina, spoznavanje okolja,
družba . . .). Na kratko predstavimo vsebino, namen in cilje poučevanja vse-
bin predmeta državljanska vzgoja ter razsežnosti medpredmetnega povezo-
vanja, ki jih njegove vsebine omogočajo.
Poučevanje vsebin državljanske vzgoje na razredni stopnji
Teme državljanske vzgoje so v posameznih učnih načrtih v evropskih državah
zastopane zelo različno in so velikokrat zastavljene širše od t. i. tradicionalnih
tem, kot so poznavanje družbenopolitičnega sistema, človekovih pravic in
demokratičnih vrednot. V učne načrte se vse bolj vključuje teme o kulturni
raznolikosti in trajnostnem razvoju. Tem splošnejšim, širšim temam v neka-
terih evropskih državah dodajajo tudi specifične teme in področja, kot so,
denimo, vprašanja z gospodarskega področja in razvoja podjetništva. Vse-
kakor so v vseh učnih načrtih v evropskih državah zastopane tudi evropske
in mednarodne teme. Prav tako se posamezni nacionalni kurikuli zelo jasno
opredeljujejo do učnih ciljev državljanske vzgoje in pridobivanja kompetenc,
pri čemer poudarjajo, da morajo biti teme državljanske vzgoje zastavljene
široko ter obsegati prenos znanja, pridobivanje analitičnih spretnosti in kri-
tičnega mišljenja, razvijanje demokratičnih vrednot in odnosov (European
Commission, EACEA in Eurydice 2012, 97).
Tudi iz najnovejše študije omrežja Eurydice o državljanski vzgoji v šolah
po Evropi (European Commission, EACEA in Eurydice 2017a) izhaja, da je bila
200
