Page 203 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 203
Stališča študentov študijskega programa Razredni pouk do medpredmetnega povezovanja
včasih državljanska vzgoja omejena na poučevanje o političnih institucijah
in procesih, danes pa državljanska vzgoja v Evropi stremi k temu, da »spod-
buja razvoj kompetenc za učinkovito in konstruktivno vzajemno delovanje
(vključno z osebnim razvojem), kritično mišljenje ter družbeno odgovorno in
demokratično ravnanje« (European Commission, EACEA in Eurydice 2017b).
Teme državljanske vzgoje so obvezne domala tekom celotnega splošnega
izobraževanja in v skoraj vseh evropskih državah. Pri tem pa je položaj drža-
vljanske vzgoje kot učne vsebine v različnih državah različno urejen. Skladno
z nacionalnimi kurikuli se ta tema praviloma poučuje na tri načine, in sicer
kot samostojni predmet, kot del predmeta ali predmetnega področja, ali kot
medpredmetno učno področje, pri izvajanju katerega sodelujejo vsi učite-
lji (European Commission, EACEA in Eurydice 2017b). V Sloveniji državljanska
vzgoja v šolah sledi vsem trem pristopom. Kot smo uvodoma že pojasnili,
je kot medpredmetna tema vključena v obvezne predmete prvega vzgojno-
izobraževalnega obdobja osnovne šole.
Za potrebe prispevka smo se osredotočili na spremembe, ki se nanašajo
na področje državljanske vzgoje, ki so sledile po pripravi prvega učnega na-
črta za predmet državljanska vzgoja in etika (DIE), ki je bil potrjen na Strokov-
nem svetu RS za splošno izobraževanje 14. januarja 1999. Po prelomu tisoč-
letja smo bili tako v Sloveniji kot v Evropi in širše v svetu priča velikim in glo-
bokim spremembam na gospodarskem, družbenem, političnem in tehnolo-
škem področju, kar je posledično zahtevalo vsesplošno posodobitev učnih
načrtov, kot navaja P. Karba (2013, 13) pa predvsem tudi učnega načrta pred-
meta državljanska vzgoja in etika, ki je nastajal v precej drugačnih razmerah.
Leta 2006 je bila na Zavodu RS za šolstvo imenovana Predmetna komisija za
posodabljanje učnega načrta predmeta, ki je bil nato v posodobljeni obliki
sprejet na Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje 14. februarja 2011.
Predmet se je v času, ko je potekalo posodabljanje, preimenoval v državljan-
sko in domovinsko vzgojo ter etiko (oz. DDE), tako ime pa je v skladu z Zako-
nom o osnovni šoli začelo veljati 1. septembra 2008 (Karba 2013, 13).
Kot smo že omenili, ima lahko državljanska vzgoja tudi medpredmetno
razsežnost. Kot navaja poročilo Citizenship Education in Europe (European
Commission, EACEA in Eurydice 2012, 17), se poučevanje državljanske vzgoje
kot medpredmetne teme vedno kombinira s predmetnim poučevanjem.
Kurikuli večine evropskih držav poudarjajo državljansko vzgojo v poglavjih
medpredmetnih tem in ključnih kompetenc ter učnih vsebinah.
Iz veljavnega učnega načrta predmeta državljanska in domovinska vzgoja
ter etika izhaja, da so v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju
cilji in vsebine predmeta vključeni v vse predmete posameznega vzgojno-
201
včasih državljanska vzgoja omejena na poučevanje o političnih institucijah
in procesih, danes pa državljanska vzgoja v Evropi stremi k temu, da »spod-
buja razvoj kompetenc za učinkovito in konstruktivno vzajemno delovanje
(vključno z osebnim razvojem), kritično mišljenje ter družbeno odgovorno in
demokratično ravnanje« (European Commission, EACEA in Eurydice 2017b).
Teme državljanske vzgoje so obvezne domala tekom celotnega splošnega
izobraževanja in v skoraj vseh evropskih državah. Pri tem pa je položaj drža-
vljanske vzgoje kot učne vsebine v različnih državah različno urejen. Skladno
z nacionalnimi kurikuli se ta tema praviloma poučuje na tri načine, in sicer
kot samostojni predmet, kot del predmeta ali predmetnega področja, ali kot
medpredmetno učno področje, pri izvajanju katerega sodelujejo vsi učite-
lji (European Commission, EACEA in Eurydice 2017b). V Sloveniji državljanska
vzgoja v šolah sledi vsem trem pristopom. Kot smo uvodoma že pojasnili,
je kot medpredmetna tema vključena v obvezne predmete prvega vzgojno-
izobraževalnega obdobja osnovne šole.
Za potrebe prispevka smo se osredotočili na spremembe, ki se nanašajo
na področje državljanske vzgoje, ki so sledile po pripravi prvega učnega na-
črta za predmet državljanska vzgoja in etika (DIE), ki je bil potrjen na Strokov-
nem svetu RS za splošno izobraževanje 14. januarja 1999. Po prelomu tisoč-
letja smo bili tako v Sloveniji kot v Evropi in širše v svetu priča velikim in glo-
bokim spremembam na gospodarskem, družbenem, političnem in tehnolo-
škem področju, kar je posledično zahtevalo vsesplošno posodobitev učnih
načrtov, kot navaja P. Karba (2013, 13) pa predvsem tudi učnega načrta pred-
meta državljanska vzgoja in etika, ki je nastajal v precej drugačnih razmerah.
Leta 2006 je bila na Zavodu RS za šolstvo imenovana Predmetna komisija za
posodabljanje učnega načrta predmeta, ki je bil nato v posodobljeni obliki
sprejet na Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje 14. februarja 2011.
Predmet se je v času, ko je potekalo posodabljanje, preimenoval v državljan-
sko in domovinsko vzgojo ter etiko (oz. DDE), tako ime pa je v skladu z Zako-
nom o osnovni šoli začelo veljati 1. septembra 2008 (Karba 2013, 13).
Kot smo že omenili, ima lahko državljanska vzgoja tudi medpredmetno
razsežnost. Kot navaja poročilo Citizenship Education in Europe (European
Commission, EACEA in Eurydice 2012, 17), se poučevanje državljanske vzgoje
kot medpredmetne teme vedno kombinira s predmetnim poučevanjem.
Kurikuli večine evropskih držav poudarjajo državljansko vzgojo v poglavjih
medpredmetnih tem in ključnih kompetenc ter učnih vsebinah.
Iz veljavnega učnega načrta predmeta državljanska in domovinska vzgoja
ter etika izhaja, da so v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju
cilji in vsebine predmeta vključeni v vse predmete posameznega vzgojno-
201
