Page 205 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 205
Stališča študentov študijskega programa Razredni pouk do medpredmetnega povezovanja
metnem povezovanju in njegovi uporabi pri poučevanju na razredni stopnji,
pri čemer smo za primer vzeli pridobivanje znanj vsebin državljanske vzgoje
prek medpredmetnega poučevanja na fakulteti.
Metodologija
Opredelitev problema
Na podlagi analize kurikulov posameznih ravni osnovnošolskega izobraže-
vanja (prvo, drugo in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje), ki sta jo opra-
vili S. Kukovič in M. Haček (2014, 29–30), je bilo ugotovljeno, da se z vsebi-
nami državljanske vzgoje učenci večinoma seznanijo šele v zadnjem razredu
osnovne šole. Vsebine s širšega področja domovinske in državljanske vzgoje
ter aktivnega državljanstva, torej kot medpredmetne teme oz. kot teme, ki
so integrirane v posamezne predmete, pa so v največjem obsegu vključene
v kurikule drugega in še posebej tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja,
v manjšem obsegu pa tudi v kurikule prvega vzgojno-izobraževalnega ob-
dobja (Kukovič in Haček 2014, 29–30).
Ena izmed ključnih ugotovitev, ki jo izpostavlja M. Volk (2019, 94–95), je, da
so učni načrti rezultat ločenega disciplinarnega dela, kar se kaže v pomanj-
kanju vzajemnosti med učnimi načrti in govori o bistvenemu pomanjkanju
sodelovanja različnih strokovnjakov ter ustvarjanja skupnih točk, kar je pri-
marni pogoj za zagotavljanje kakovostnega medpredmetnega povezovanja
(Volk 2019, 95). Tudi rezultati Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in
izobraževanja cikla 2016 (IEA ICCS 2016), ki smo jo podrobneje predstavili v
teoretičnem delu (Klemenčič, Mirazchiyski in Novak 2019, 113), izpostavljajo
željo in potrebo učiteljev po večjem poudarku na izobraževanju in usposa-
bljanju učiteljev z več specialno-metodičnimi izobraževanji.
Učitelji imajo sicer v večini evropskih držav na voljo različne oblike izobra-
ževanj s poudarkom na državljanski vzgoji. Organizacija stalnega strokov-
nega izpopolnjevanja se razlikuje od države do države in jo poleg organov za
izobraževanje ponujajo tudi drugi, zlasti akreditirani centri za usposabljanje,
združenja, nevladne ali zasebne organizacije (European Commission, EACEA
in Eurydice 2012, 89).
Glede na slednje smo v našo raziskavo vključili študente razrednega po-
uka, pri čemer nas je zanimal njihov pogled o pomenu in uporabi medpred-
metnega povezovanja ter vključevanja učnih vsebin državljanske vzgoje.
Namen prispevka je ugotoviti, kakšen je pogled bodočih učiteljev razre-
dnega pouka na medpredmetno povezovanje, s poudarkom na njihovih iz-
kušnjah in stališčih do pridobivanja znanja vsebin državljanske vzgoje prek
medpredmetnega poučevanja v času študija.
203
metnem povezovanju in njegovi uporabi pri poučevanju na razredni stopnji,
pri čemer smo za primer vzeli pridobivanje znanj vsebin državljanske vzgoje
prek medpredmetnega poučevanja na fakulteti.
Metodologija
Opredelitev problema
Na podlagi analize kurikulov posameznih ravni osnovnošolskega izobraže-
vanja (prvo, drugo in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje), ki sta jo opra-
vili S. Kukovič in M. Haček (2014, 29–30), je bilo ugotovljeno, da se z vsebi-
nami državljanske vzgoje učenci večinoma seznanijo šele v zadnjem razredu
osnovne šole. Vsebine s širšega področja domovinske in državljanske vzgoje
ter aktivnega državljanstva, torej kot medpredmetne teme oz. kot teme, ki
so integrirane v posamezne predmete, pa so v največjem obsegu vključene
v kurikule drugega in še posebej tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja,
v manjšem obsegu pa tudi v kurikule prvega vzgojno-izobraževalnega ob-
dobja (Kukovič in Haček 2014, 29–30).
Ena izmed ključnih ugotovitev, ki jo izpostavlja M. Volk (2019, 94–95), je, da
so učni načrti rezultat ločenega disciplinarnega dela, kar se kaže v pomanj-
kanju vzajemnosti med učnimi načrti in govori o bistvenemu pomanjkanju
sodelovanja različnih strokovnjakov ter ustvarjanja skupnih točk, kar je pri-
marni pogoj za zagotavljanje kakovostnega medpredmetnega povezovanja
(Volk 2019, 95). Tudi rezultati Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in
izobraževanja cikla 2016 (IEA ICCS 2016), ki smo jo podrobneje predstavili v
teoretičnem delu (Klemenčič, Mirazchiyski in Novak 2019, 113), izpostavljajo
željo in potrebo učiteljev po večjem poudarku na izobraževanju in usposa-
bljanju učiteljev z več specialno-metodičnimi izobraževanji.
Učitelji imajo sicer v večini evropskih držav na voljo različne oblike izobra-
ževanj s poudarkom na državljanski vzgoji. Organizacija stalnega strokov-
nega izpopolnjevanja se razlikuje od države do države in jo poleg organov za
izobraževanje ponujajo tudi drugi, zlasti akreditirani centri za usposabljanje,
združenja, nevladne ali zasebne organizacije (European Commission, EACEA
in Eurydice 2012, 89).
Glede na slednje smo v našo raziskavo vključili študente razrednega po-
uka, pri čemer nas je zanimal njihov pogled o pomenu in uporabi medpred-
metnega povezovanja ter vključevanja učnih vsebin državljanske vzgoje.
Namen prispevka je ugotoviti, kakšen je pogled bodočih učiteljev razre-
dnega pouka na medpredmetno povezovanje, s poudarkom na njihovih iz-
kušnjah in stališčih do pridobivanja znanja vsebin državljanske vzgoje prek
medpredmetnega poučevanja v času študija.
203
