Page 204 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 204
a Krmac in Martina Kovačič Kuzmić
izobraževalnega obdobja po načelu vertikalne in horizontalne medpredmet-
nosti (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011, 21), pri čemer sta osrednji sesta-
vini tako predmetnega kot medpredmetnega pristopa poučevanja kulturna
vzgoja in trajnostni razvoj. Pri didaktičnih poročilih je poudarjeno, da učni na-
črt predmeta temelji na celostnem pristopu k učenju in poučevanju, za kar pa
je pogoj učiteljeva usmerjenost v medpredmetno povezovanje. Ker so ne-
kateri cilji in vsebine predmeta integrirani v vse predmete in vse razrede v
osnovni šoli, morajo učitelji obveznega predmeta državljanska in domovin-
ska vzgoja ter etika poznati tudi druge načrte po vertikali in horizontali.
Tako v Sloveniji kot v drugih evropskih državah državljansko vzgojo na pri-
marni ravni (oz. v Sloveniji na razredni stopnji) poučujejo učitelji razrednega
pouka (European Commission, EACEA in Eurydice 2012, 87). Kot še navaja
poročilo (str. 87), se od teh učiteljev pričakuje, »da poučujejo državljansko
vzgojo kot samostojni predmet, kot integrirano področje v širšem predmetu,
za katerega so sicer odgovorni, ali pa kot medpredmetno temo, ki se obrav-
nava pri vseh predmetih«, Ob tem je v poročilu poudarjeno (str. 87), da je
učiteljem potrebno omogočiti ustrezno začetno izobraževanje, da bi ta pri-
čakovanja lahko tudi izpolnili, ter hkrati poskrbeti tudi za stalno strokovno
izpopolnjevanje.
Na tem mestu velja izpostaviti analizo rezultatov Mednarodne raziskave
državljanske vzgoje in izobraževanja cikla 2016 (IEA ICCS 2016), ki jo v Slove-
niji izvaja Pedagoški inštitut, in sicer v delu, ki se nanaša na cilje, ki naj jih
državljanska vzgoja in izobraževanje v Sloveniji zasledujeta po mnenju uči-
teljev in ravnateljev osnovnih šol. Učitelji so med drugim izpostavili potrebo
po kakovostnejšem gradivu ter večji pozornosti izobraževanju in usposablja-
nju učiteljev na tem področju (Klemenčič, Mirazchiyski in Novak 2019, 115); v
analizi je še izpostavljeno, da si največji delež učiteljev želi več sodelovanja
med učitelji različnih predmetnih področij (slednje je izpostavilo skoraj 40
učiteljev ), večji poudarek na državljanski vzgoji in izobraževanju že med štu-
dijem, s katerim pridobijo kvalifikacijo učitelja (31 ), več priložnosti za pro-
jekte, povezane s tem področjem, torej z državljansko vzgojo in izobraže-
vanjem (37 ), pa tudi pripisovanje večjega pomena temu področju s strani
izobraževalnih oblasti. Prav tako ne gre zanemariti tudi rezultatov analize, ki
kažejo, da si učitelji želijo več specialno-metodičnih in didaktičnih usposa-
bljanj na tem področju, več sodelovanja z drugimi ustanovami in posame-
zniki (str. 113).
Možnosti izobraževanja učiteljev so že bile predmet številnih razprav in
analiz, v prispevku pa smo se osredotočili na drug vidik. Zanimala so nas
stališča bodočih učiteljev razrednega pouka, torej študentov, o medpred-
202
izobraževalnega obdobja po načelu vertikalne in horizontalne medpredmet-
nosti (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011, 21), pri čemer sta osrednji sesta-
vini tako predmetnega kot medpredmetnega pristopa poučevanja kulturna
vzgoja in trajnostni razvoj. Pri didaktičnih poročilih je poudarjeno, da učni na-
črt predmeta temelji na celostnem pristopu k učenju in poučevanju, za kar pa
je pogoj učiteljeva usmerjenost v medpredmetno povezovanje. Ker so ne-
kateri cilji in vsebine predmeta integrirani v vse predmete in vse razrede v
osnovni šoli, morajo učitelji obveznega predmeta državljanska in domovin-
ska vzgoja ter etika poznati tudi druge načrte po vertikali in horizontali.
Tako v Sloveniji kot v drugih evropskih državah državljansko vzgojo na pri-
marni ravni (oz. v Sloveniji na razredni stopnji) poučujejo učitelji razrednega
pouka (European Commission, EACEA in Eurydice 2012, 87). Kot še navaja
poročilo (str. 87), se od teh učiteljev pričakuje, »da poučujejo državljansko
vzgojo kot samostojni predmet, kot integrirano področje v širšem predmetu,
za katerega so sicer odgovorni, ali pa kot medpredmetno temo, ki se obrav-
nava pri vseh predmetih«, Ob tem je v poročilu poudarjeno (str. 87), da je
učiteljem potrebno omogočiti ustrezno začetno izobraževanje, da bi ta pri-
čakovanja lahko tudi izpolnili, ter hkrati poskrbeti tudi za stalno strokovno
izpopolnjevanje.
Na tem mestu velja izpostaviti analizo rezultatov Mednarodne raziskave
državljanske vzgoje in izobraževanja cikla 2016 (IEA ICCS 2016), ki jo v Slove-
niji izvaja Pedagoški inštitut, in sicer v delu, ki se nanaša na cilje, ki naj jih
državljanska vzgoja in izobraževanje v Sloveniji zasledujeta po mnenju uči-
teljev in ravnateljev osnovnih šol. Učitelji so med drugim izpostavili potrebo
po kakovostnejšem gradivu ter večji pozornosti izobraževanju in usposablja-
nju učiteljev na tem področju (Klemenčič, Mirazchiyski in Novak 2019, 115); v
analizi je še izpostavljeno, da si največji delež učiteljev želi več sodelovanja
med učitelji različnih predmetnih področij (slednje je izpostavilo skoraj 40
učiteljev ), večji poudarek na državljanski vzgoji in izobraževanju že med štu-
dijem, s katerim pridobijo kvalifikacijo učitelja (31 ), več priložnosti za pro-
jekte, povezane s tem področjem, torej z državljansko vzgojo in izobraže-
vanjem (37 ), pa tudi pripisovanje večjega pomena temu področju s strani
izobraževalnih oblasti. Prav tako ne gre zanemariti tudi rezultatov analize, ki
kažejo, da si učitelji želijo več specialno-metodičnih in didaktičnih usposa-
bljanj na tem področju, več sodelovanja z drugimi ustanovami in posame-
zniki (str. 113).
Možnosti izobraževanja učiteljev so že bile predmet številnih razprav in
analiz, v prispevku pa smo se osredotočili na drug vidik. Zanimala so nas
stališča bodočih učiteljev razrednega pouka, torej študentov, o medpred-
202
