Page 221 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 221
Medinstitucionalna/multidisciplinarna obravnava mladostnika
ografije (v okviru katerih igra multidisciplinarno povezovanje še toliko večjo
vlogo) (Marovič 2017) –, le-ta med drugim temelji tudi na zagotavljanju ena-
kih možnosti za vzgojo in izobraževanje (kar je nenazadnje tudi eden izmed
temeljnih ciljev vzgoje in izobraževanja). Za slednje (torej enake možnosti,
op. a.), ki se z izvajanjem koncepta tudi konkretizirajo, pa so zelo pomembne
tudi »sposobnosti, veščine in osebnostna naravnanost, kjer sproti odkrivamo,
spoznavamo in se prilagajamo otroku/mladostniku, kar pomeni, da je zalo
pomembna naravnanost na otroka/mladostnika, prilagodljivost razmišljanja
in sposobnost avtentičnega vodenja« (Bogdan Zupančič 2018, 118) pri vseh
vključenih strokovnih delavcih.
Če na podlagi vsega navedenega izhajamo še iz povezovanja, dopolnjeva-
nja ter usklajenosti med službami in resorji, vpetimi v procese nudenja po-
moči otrokom s posebnimi potrebami (med katere sodi tudi zavodska popu-
lacija), ter nujno potrebne nadgradnje in dopolnitve obstoječih mrež pomoči
– ki naj bi jih v okviru pomoči posamezniku nameščenemu v VZ (izhajajoč iz
posameznega primera), sestavljali predstavniki različnih ministrstev –, velja
v procesu celostne ter holistično naravnane obravnave še toliko večjo težo
nameniti medinstitucionalnemu in multidisciplinarnemu povezovanju.
V nadaljevanju sledi primer iz prakse, ki »oriše« uspešnost socialnopeda-
goške multidisciplinarne obravnave in medinstitucionalnega povezovanja v
primeru posameznika, nameščenega v vzgojnem zavodu.
Opredelitev problema
Čeprav raziskav s področja multidisciplinarnega povezovanja pri socialnope-
dagoški obravnavi posameznikov, vključenih v VZ, v slovenskem prostoru ni-
smo zasledili, pa dela avtorjev, ki zagovarjajo aktivno vlogo več deležnikov v
procesu uspešnosti posameznikove obravnave – npr. družine, šole, CSD ipd.
(Gomezel in Kobolt 2012; Sternad 2012; Gradišar 2015; Lesar 2015 idr.) – ter vsi
razpoložljivi viri pomoči, ki izhajajo iz usmerjenosti v življenjski svet posa-
meznika (Grunwald in Thiersch 2008), nakazujejo na pomembno vlogo tovr-
stnega povezovanja in sodelovanja v procesu socialnopedagoške zavodske
obravnave.
Na podlagi navedenega smo z raziskavo želeli pridobiti drugačen in bolj
poglobljen vpogled v področje medinstitucionalne oz. multidisciplinarne
obravnave mladostnika, nameščenega v vzgojnem zavodu.
Temeljni raziskovalni cilj, ki smo ga v študiji primera zasledovali, je bil ugo-
toviti, kako medinstitucionalno povezovanje in multidisciplinarna obravnava
posameznika z vidika različnih strok vplivata na uspešnost socialnopedago-
ške obravnave posameznika, nameščenega v vzgojnem zavodu.
219
ografije (v okviru katerih igra multidisciplinarno povezovanje še toliko večjo
vlogo) (Marovič 2017) –, le-ta med drugim temelji tudi na zagotavljanju ena-
kih možnosti za vzgojo in izobraževanje (kar je nenazadnje tudi eden izmed
temeljnih ciljev vzgoje in izobraževanja). Za slednje (torej enake možnosti,
op. a.), ki se z izvajanjem koncepta tudi konkretizirajo, pa so zelo pomembne
tudi »sposobnosti, veščine in osebnostna naravnanost, kjer sproti odkrivamo,
spoznavamo in se prilagajamo otroku/mladostniku, kar pomeni, da je zalo
pomembna naravnanost na otroka/mladostnika, prilagodljivost razmišljanja
in sposobnost avtentičnega vodenja« (Bogdan Zupančič 2018, 118) pri vseh
vključenih strokovnih delavcih.
Če na podlagi vsega navedenega izhajamo še iz povezovanja, dopolnjeva-
nja ter usklajenosti med službami in resorji, vpetimi v procese nudenja po-
moči otrokom s posebnimi potrebami (med katere sodi tudi zavodska popu-
lacija), ter nujno potrebne nadgradnje in dopolnitve obstoječih mrež pomoči
– ki naj bi jih v okviru pomoči posamezniku nameščenemu v VZ (izhajajoč iz
posameznega primera), sestavljali predstavniki različnih ministrstev –, velja
v procesu celostne ter holistično naravnane obravnave še toliko večjo težo
nameniti medinstitucionalnemu in multidisciplinarnemu povezovanju.
V nadaljevanju sledi primer iz prakse, ki »oriše« uspešnost socialnopeda-
goške multidisciplinarne obravnave in medinstitucionalnega povezovanja v
primeru posameznika, nameščenega v vzgojnem zavodu.
Opredelitev problema
Čeprav raziskav s področja multidisciplinarnega povezovanja pri socialnope-
dagoški obravnavi posameznikov, vključenih v VZ, v slovenskem prostoru ni-
smo zasledili, pa dela avtorjev, ki zagovarjajo aktivno vlogo več deležnikov v
procesu uspešnosti posameznikove obravnave – npr. družine, šole, CSD ipd.
(Gomezel in Kobolt 2012; Sternad 2012; Gradišar 2015; Lesar 2015 idr.) – ter vsi
razpoložljivi viri pomoči, ki izhajajo iz usmerjenosti v življenjski svet posa-
meznika (Grunwald in Thiersch 2008), nakazujejo na pomembno vlogo tovr-
stnega povezovanja in sodelovanja v procesu socialnopedagoške zavodske
obravnave.
Na podlagi navedenega smo z raziskavo želeli pridobiti drugačen in bolj
poglobljen vpogled v področje medinstitucionalne oz. multidisciplinarne
obravnave mladostnika, nameščenega v vzgojnem zavodu.
Temeljni raziskovalni cilj, ki smo ga v študiji primera zasledovali, je bil ugo-
toviti, kako medinstitucionalno povezovanje in multidisciplinarna obravnava
posameznika z vidika različnih strok vplivata na uspešnost socialnopedago-
ške obravnave posameznika, nameščenega v vzgojnem zavodu.
219
