Page 223 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 223
Medinstitucionalna/multidisciplinarna obravnava mladostnika
– diagnostično dokumentacijo, zbrano pred prihodom v zavod (poročila
OŠ, poročila CSD, pedopsihiatrična ter druga zdravstvena dokumenta-
cija, odločba o usmeritvi, ključne informacije Komisije za usmerjanje
ipd.);
– dokumentacijo, ki jo pripravijo v vzgojni ustanovi (poročila diagnostič-
nih razgovorov z mladostnikom, ki zajemajo vpogled v njegovo vide-
nje lastnega položaja, pričakovanj in ciljev s poudarkom na družini,
odnosih z vrstniki, izkušnjah z morebitnimi dosedanjimi institucijami,
interesih; poročila razgovorov in pogovorov z družino ter drugimi re-
ferenčnimi osebami; observacije značilnosti doseženega mladostniko-
vega razvoja na posameznih področjih; spričevala, uradni zaznamki,
zapisniki, ključne informacije iz individualiziranega vzgojnega načrta⁹
(IVN) idr.).
Obdelava podatkov
Zbrano dokumentacijo (ki izhaja iz primarnih in sekundarnih podatkov) smo
analizirali, izpostavili ključne ugotovitve ter le-te primerjali s teoretično zbra-
nimi viri. Kvalitativna vsebinska analiza je potekala kot vrsta kratkih, zapore-
dnih raziskovalnih sekvenc, med katerimi je tudi vsebinska analiza zbranega
problema. Ker dotična študija primera zajema mnoštvo različnih dokumen-
tacijskih virov, smo kodirali zgolj posamezne dele besedila, ki se nanašajo na:
– družinsko anamnezo,
– osebno anamnezo,
– socialnopedagoške ugotovitve o fantovem funkcioniranju v zavodu ter
– stanje po multidisciplinarnem timu (ki smo ga podrobneje analizirali še
z vidikov šole in VZ, odnosov do sovrstnikov in strokovnega kadra ter
sodelovanja s starši).
Znotraj vsake kategorije smo soočali različna mnenja in opažanja ter jih
interpretirali.
⁹ Čeprav se v uradno veljavni zakonodaji (in dokumentih) za učence in dijake, usmerjene v raz-
lične vrste vzgojno-izobraževalne pomoči – relevantni tudi za področje zavodske vzgoje –, za
poimenovanje dokumenta, ki opredeljuje načrt individualizacije vzgojno-izobraževalnega in
razvojno-rehabilitacijskega dela s posameznim otrokom/mladostnikom, uporablja poimeno-
vanje individualizirani program (IP), sami le-tega med tekstom nadomestimo z IVN. Prvič zato,
ker je uporaba slednjega v praksi pogostejša, in drugič zato, ker z njim poleg učne komponente
zajamemo še vzgojno in socialno, ki sta pri otrocih/mladostnikih, nameščenih v VZ, v ospredju
(Marovič 2017).
221
– diagnostično dokumentacijo, zbrano pred prihodom v zavod (poročila
OŠ, poročila CSD, pedopsihiatrična ter druga zdravstvena dokumenta-
cija, odločba o usmeritvi, ključne informacije Komisije za usmerjanje
ipd.);
– dokumentacijo, ki jo pripravijo v vzgojni ustanovi (poročila diagnostič-
nih razgovorov z mladostnikom, ki zajemajo vpogled v njegovo vide-
nje lastnega položaja, pričakovanj in ciljev s poudarkom na družini,
odnosih z vrstniki, izkušnjah z morebitnimi dosedanjimi institucijami,
interesih; poročila razgovorov in pogovorov z družino ter drugimi re-
ferenčnimi osebami; observacije značilnosti doseženega mladostniko-
vega razvoja na posameznih področjih; spričevala, uradni zaznamki,
zapisniki, ključne informacije iz individualiziranega vzgojnega načrta⁹
(IVN) idr.).
Obdelava podatkov
Zbrano dokumentacijo (ki izhaja iz primarnih in sekundarnih podatkov) smo
analizirali, izpostavili ključne ugotovitve ter le-te primerjali s teoretično zbra-
nimi viri. Kvalitativna vsebinska analiza je potekala kot vrsta kratkih, zapore-
dnih raziskovalnih sekvenc, med katerimi je tudi vsebinska analiza zbranega
problema. Ker dotična študija primera zajema mnoštvo različnih dokumen-
tacijskih virov, smo kodirali zgolj posamezne dele besedila, ki se nanašajo na:
– družinsko anamnezo,
– osebno anamnezo,
– socialnopedagoške ugotovitve o fantovem funkcioniranju v zavodu ter
– stanje po multidisciplinarnem timu (ki smo ga podrobneje analizirali še
z vidikov šole in VZ, odnosov do sovrstnikov in strokovnega kadra ter
sodelovanja s starši).
Znotraj vsake kategorije smo soočali različna mnenja in opažanja ter jih
interpretirali.
⁹ Čeprav se v uradno veljavni zakonodaji (in dokumentih) za učence in dijake, usmerjene v raz-
lične vrste vzgojno-izobraževalne pomoči – relevantni tudi za področje zavodske vzgoje –, za
poimenovanje dokumenta, ki opredeljuje načrt individualizacije vzgojno-izobraževalnega in
razvojno-rehabilitacijskega dela s posameznim otrokom/mladostnikom, uporablja poimeno-
vanje individualizirani program (IP), sami le-tega med tekstom nadomestimo z IVN. Prvič zato,
ker je uporaba slednjega v praksi pogostejša, in drugič zato, ker z njim poleg učne komponente
zajamemo še vzgojno in socialno, ki sta pri otrocih/mladostnikih, nameščenih v VZ, v ospredju
(Marovič 2017).
221
