Page 224 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 224
eja Marovič
Rezultati in interpretacija
Zbrano gradivo smo analizirali v štirih sklopih, ki ustrezajo ciljem raziskova-
nja. V posameznem sklopu smo predstavili in analizirali ugotovitve različnih
dokumentacijskih virov oz. udeležencev te študije primera.
Družinska anamneza
Anže je živel v sedemčlanski razširjeni družini (poleg dveh bratov, mame in
očeta, sta v isti hiši bivala še njegova babica in dedek). Starša nista bila zapo-
slena, prav tako so bile pri obeh evidentne težave z alkoholom. Hiša, v kateri
so živeli, je bila lepo urejena in snažna.¹⁰ Zaznati pa je bilo pomanjkanje eko-
nomskih dobrin – Anže je spal v dnevni sobi, oba mlajša brata pa skupaj z
mamo in očetom. Babica in dedek sta imela svojo sobo. Fant se je s svojima
bratoma zelo dobro razumel. Veliko oporo – tako pri učnem delu, moralni
podpori ter pri osebnostnem funkcioniranju nasploh – sta mu nudila babica,
predvsem pa dedek, ki je Anžetu predstavljal velik vzor oz. tisto odraslo re-
ferenčno osebo, na katero se je lahko fant vedno zanesel. Čeprav sta se tako
oče kot mama v svojih prizadevanjih za uspešnost mladostnika trudila po
svojih najboljših močeh, je bilo pri njima v začetku njegovega bivanja v VZ
zaznati veliko vzgojno nemoč in permisivno vzgojo, ki se je kazala predvsem
v dopuščanju enormnega izostajanja od pouka v Anžetovi prejšnji OŠ.
Osebna anamneza
Težave (ki so kasneje pripeljale do namestitve v VZ¹¹) na področju medvrstniš-
kega socialnega funkcioniranja, vključevanja v ožjo razredno ter širšo šolsko
¹⁰ Podatki izhajajo iz opažanj matične vzgojiteljice, ki je družino obiskala na domu.
¹¹ Kot kažejo ugotovitve iz prakse, vzroki za napotitev največkrat temeljijo na genezi oz. ko-
eksistenci heterogenih, med seboj sovplivajočih dejavnikov, ki jih lahko strnemo v nasled-
nje sklope: (1) neugodno družinsko ozadje (ločitve, bolezni, smrt, zanemarjenost; preobre-
menjenost, nemoč, psihične težave staršev; različne vrste zasvojenosti; konfliktnost rodi-
teljev/partnerjev; nasilje, spolne in druge zlorabe ipd.), v povezavi s socialno-ekonomsko-
družbeno deprivilegiranostjo (npr.: brezposelnost, nizki socialni status, neprimerni bivalni pro-
stori, nezmožnost nudenja osnovnih življenjskih pogojev/dobrin, neizobraženost/nizka izo-
braženost) ter odsotnostjo različnih vrst kapitala; (2) težave v šoli (odklanjanje šole in učnega
dela, izostajanje od pouka, verbalno/fizično nasilje nad sošolci in/ali strokovnimi delavci, ne-
upoštevanje šolskih pravil ipd.); (3) neugoden vpliv okolja (primarnega/sekundarnega); (4) pri-
padnost odklonskim vrstniškim skupinam (npr.: negativni vplivi vrstnikov, vandalizem); (5) pri-
sotnost oz. konzumiranje različnih nedovoljenih substanc (alkohol, trde/mehke droge) ter (6) ko-
eksistenca naštetih dejavnikov (medsebojno učinkovanje bioloških, psiholoških, socialnoeko-
nomskih, okolijskih ter drugih dejavnikov) (Marovič 2019). Tako kot ugotavlja Flosdorf (1988 v
Krajnčan, Miklavžin in Zorc Maver 2010) in kot velja še danes, je šola (kot že izpostavljeno) s
svojimi fiksiranimi zahtevami po storilnosti, učenju, disciplini, socialni prilagoditvi in še kaj bi
se našlo, pogosto tisti odločilen sprožilni dejavnik, ki botruje nujnosti namestitve v VZ.
222
Rezultati in interpretacija
Zbrano gradivo smo analizirali v štirih sklopih, ki ustrezajo ciljem raziskova-
nja. V posameznem sklopu smo predstavili in analizirali ugotovitve različnih
dokumentacijskih virov oz. udeležencev te študije primera.
Družinska anamneza
Anže je živel v sedemčlanski razširjeni družini (poleg dveh bratov, mame in
očeta, sta v isti hiši bivala še njegova babica in dedek). Starša nista bila zapo-
slena, prav tako so bile pri obeh evidentne težave z alkoholom. Hiša, v kateri
so živeli, je bila lepo urejena in snažna.¹⁰ Zaznati pa je bilo pomanjkanje eko-
nomskih dobrin – Anže je spal v dnevni sobi, oba mlajša brata pa skupaj z
mamo in očetom. Babica in dedek sta imela svojo sobo. Fant se je s svojima
bratoma zelo dobro razumel. Veliko oporo – tako pri učnem delu, moralni
podpori ter pri osebnostnem funkcioniranju nasploh – sta mu nudila babica,
predvsem pa dedek, ki je Anžetu predstavljal velik vzor oz. tisto odraslo re-
ferenčno osebo, na katero se je lahko fant vedno zanesel. Čeprav sta se tako
oče kot mama v svojih prizadevanjih za uspešnost mladostnika trudila po
svojih najboljših močeh, je bilo pri njima v začetku njegovega bivanja v VZ
zaznati veliko vzgojno nemoč in permisivno vzgojo, ki se je kazala predvsem
v dopuščanju enormnega izostajanja od pouka v Anžetovi prejšnji OŠ.
Osebna anamneza
Težave (ki so kasneje pripeljale do namestitve v VZ¹¹) na področju medvrstniš-
kega socialnega funkcioniranja, vključevanja v ožjo razredno ter širšo šolsko
¹⁰ Podatki izhajajo iz opažanj matične vzgojiteljice, ki je družino obiskala na domu.
¹¹ Kot kažejo ugotovitve iz prakse, vzroki za napotitev največkrat temeljijo na genezi oz. ko-
eksistenci heterogenih, med seboj sovplivajočih dejavnikov, ki jih lahko strnemo v nasled-
nje sklope: (1) neugodno družinsko ozadje (ločitve, bolezni, smrt, zanemarjenost; preobre-
menjenost, nemoč, psihične težave staršev; različne vrste zasvojenosti; konfliktnost rodi-
teljev/partnerjev; nasilje, spolne in druge zlorabe ipd.), v povezavi s socialno-ekonomsko-
družbeno deprivilegiranostjo (npr.: brezposelnost, nizki socialni status, neprimerni bivalni pro-
stori, nezmožnost nudenja osnovnih življenjskih pogojev/dobrin, neizobraženost/nizka izo-
braženost) ter odsotnostjo različnih vrst kapitala; (2) težave v šoli (odklanjanje šole in učnega
dela, izostajanje od pouka, verbalno/fizično nasilje nad sošolci in/ali strokovnimi delavci, ne-
upoštevanje šolskih pravil ipd.); (3) neugoden vpliv okolja (primarnega/sekundarnega); (4) pri-
padnost odklonskim vrstniškim skupinam (npr.: negativni vplivi vrstnikov, vandalizem); (5) pri-
sotnost oz. konzumiranje različnih nedovoljenih substanc (alkohol, trde/mehke droge) ter (6) ko-
eksistenca naštetih dejavnikov (medsebojno učinkovanje bioloških, psiholoških, socialnoeko-
nomskih, okolijskih ter drugih dejavnikov) (Marovič 2019). Tako kot ugotavlja Flosdorf (1988 v
Krajnčan, Miklavžin in Zorc Maver 2010) in kot velja še danes, je šola (kot že izpostavljeno) s
svojimi fiksiranimi zahtevami po storilnosti, učenju, disciplini, socialni prilagoditvi in še kaj bi
se našlo, pogosto tisti odločilen sprožilni dejavnik, ki botruje nujnosti namestitve v VZ.
222
