Page 226 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 226
eja Marovič

kot učnega dela. Po novoletnih počitnicah se je tudi v VZ stanje vidno poslab-
šalo, saj se fant s počitnic ni vrnil, temveč je v različnih krajših oz. daljših inter-
valih (zaradi »bolezni« oz. močno izražene psihosomatike) iz zavoda izostajal
slabe tri mesece. Če se na tem mestu dotaknemo še ugotovitev, ki izhajajo iz
njegove zdravstvene anamneze, velja izpostaviti, da v zdravstveni dokumen-
taciji (prejeti ob sprejemu) njegova psihosomatika ni bila evidentirana. Ka-
sneje se je ugotovilo, da je temu (vsaj do namestitve v VZ) botrovalo dejstvo,
da mu je mama večino opravičil za izostanke pisala sama (šola s tovrstnim
ravnanja mame sicer ni soglašala, kar je razvidno iz dokumentacije, vendar
pa (vsaj v začetnih mesecih, ko je Anže začel izostajati) tudi ukrepala ni). Ko
sta zdravnico že obiskala, je ta izostanke zmeraj brez kakršnih koli vprašanj
tudi opravičila.

Kar se tiče njegovega predhodnega odklanjanja oz. zavračanja šole, moti-
vacije za šolsko delo ter šolskih obveznosti (ki so, kot že rečeno, botrovale na-
mestitvi v zavod), je bilo pri učnih urah na začetku ugotovljeno, da je bila fan-
tova tozadevna motivacija dokaj visoka. Velja pa izpostaviti, da je Anže v za-
četku obravnave (pri vseh zgoraj navedenih aktivnostih v povezavi z osnov-
nošolskim izobraževanjem) potreboval nadzor oz. spodbudo ter nenehno
pomoč vzgojiteljev. Prav tako je bilo s strani vzgojiteljev (tudi učiteljev, s ka-
terimi je bil vzpostavljen dnevni prenos informacij¹³) ugotovljeno, da Anže
učno snov, predvsem če mu je podana oz. razložena na razumljiv način (ne
glede na zgoraj navedeno), sicer hitro dojema. Temu v prid govorijo tudi ne-
katere izmed njegovih prvih ocen, pridobljenih v času bivanja v VZ. Vendar
pa fant v svoje učne sposobnosti ni verjel v zadostni meri, zaradi česar je bila
vzpodbuda vzgojiteljev (tudi učiteljev) – v smislu njegovega opolnomoča-
nja ter zaupanja v lastne učne (tudi druge) sposobnosti – pri njem še toliko
pomembnejša. Izpostaviti velja, da se je pri Anžetu – sočasno s sprejema-
njem šolskega dela (utrjevanje delovnih in učnih navad, uspešno dokonča-
nje OŠ ipd.) – stremelo k učenju in razvijanju naslednjih ciljev: razvijanje pri-
mernega izražanja čustev; usmerjanje k večji odgovornosti ter prevzemanju
odgovornosti za svoja dejanja; učenje primernega soočanja z negativnimi ter
neprijetnimi čustvi; razvijanje zdravih medvrstniških stikov/odnosov; razvija-

¹³ S šolo je bil vzpostavljen vsakodnevni prenos informacij glede ocenjevanja ter preverjanja učne
snovi. Povezovanje je bilo kontinuirano in večplastno. Sprotno so tekli dogovori o različnih
oblikah vključevanja mladostnika v dopolnilni/dodatni pouk (s ciljem čim hitrejše kompen-
zacije zamujenega), prav tako pa je bila prioriteta tovrstnega prenosa informacij oz. vzgojno-
izobraževalnega dela – v povezavi z učno uspešnostjo (tako v zavodu kot v šoli) – v prvi vrsti
usmerjena v čimprejšnjo pridobitev manjkajočih ocen, s katero bi bilo mogoče omiliti njegovo
stisko oz. njegovo slabo učno/šolsko samopodobo.

224
   221   222   223   224   225   226   227   228   229   230   231