Page 259 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 259
Drama v izobraževanju kot celostni učni pristop
– Razsodnik – tisti, ki razsoja v morebitnih sporih med sprtima stranema.
– Nevednež – tisti, ki se namenoma pretvarja, da nečesa ne razume, z na-
menom, da mu ostali podrobneje razložijo in tako jasno artikulirajo do-
ločeno vsebino.
Učitelj kot nekdo, ki dramo načrtuje ter nato usmerja in vodi, nosi odgo-
vornost za to, ali bo učna izkušnja uspela, da bodo sodelujoči iz nje odne-
sli načrtovana znanja in spretnosti ter vzpostavili pozitiven odnos do uče-
nja skozi dramo. Pri tem se poslužuje različnih že uveljavljenih metod in teh-
nik gledališke pedagogike, ki jih ustvarjalno prilagaja svoji skupini, smiselno
kombinira in stopnjuje v okviru dramske forme. Drama v izobraževanju se v
grobem drži klasičnega dramskega loka, kar pomeni, da učitelj dramsko na-
petost stopnjuje do izbranega vrha, nato pa skupaj s sodelujočimi razrešuje
izbrani problem. Po koncu sledi obvezna faza refleksije, v kateri je priložnost
za pogovor o poteku same drame, sprejetih odločitvah in njihovih posledi-
cah v fiktivnem svetu. Učitelj poskuša potegniti vzporednice tudi z aktualnim
realnim dogajanjem in tako pridobljeno znanje in spretnosti postaviti v »ži-
vljenjski kontekst« (Freebody in Finneran 2015).
Pristop drame v izobraževanju kot možnost za medpredmetno
povezovanje v šolski praksi
Dramo v izobraževanju je zaradi odprte forme možno aplicirati na različna
predmetna področja in prilagoditi udeležencem različne starosti. Tehnike
in metode gledališke pedagogike, ki sestavljajo dramsko strukturo, so upo-
rabne tako pri družboslovnih kot naravoslovnih predmetih, če jih učitelj pre-
mišljeno izbere z ozirom na zastavljene cilje. Na vroči stol, ki je ena najbolj
poznanih tehnik gledališke pedagogike, lahko na primer sedeta tako pesnik
France Prešeren kot Dimitrij Mendelejev, izumitelj periodnega sistema (Ga-
ber Korbar idr. 2020). Pri mlajših otrocih (vrtec, prvo vzgojno-izobraževalno
obdobje) se odlično obnesejo predvsem tehnike, ki večji poudarek name-
njajo različnim možnostim neverbalnega sporazumevanja.
V nadaljevanju povzemam dva izseka iz drame v izobraževanju, ki je pote-
kala tri dvojne ure pri pouku književnosti v ameriškem prvem razredu (first-
grade, starost 6–7 let),⁶ ter ju poskušam analizirati v skladu s predhodno raz-
delanimi teoretičnimi spoznanji. Celotna drama in še mnogi drugi primeri
drame v izobraževanju so objavljeni v monografiji Transforming Teaching and
⁶ Ker drama v izobraževanju (še) ni uveljavljen učni pristop v slovenskih šolah, je primer (po)vzet
iz tujine. Učenci, stari 6 ali 7 let, obiskujejo prvi razred v zvezni državi Ohio, Združene države
Amerike.
257
– Razsodnik – tisti, ki razsoja v morebitnih sporih med sprtima stranema.
– Nevednež – tisti, ki se namenoma pretvarja, da nečesa ne razume, z na-
menom, da mu ostali podrobneje razložijo in tako jasno artikulirajo do-
ločeno vsebino.
Učitelj kot nekdo, ki dramo načrtuje ter nato usmerja in vodi, nosi odgo-
vornost za to, ali bo učna izkušnja uspela, da bodo sodelujoči iz nje odne-
sli načrtovana znanja in spretnosti ter vzpostavili pozitiven odnos do uče-
nja skozi dramo. Pri tem se poslužuje različnih že uveljavljenih metod in teh-
nik gledališke pedagogike, ki jih ustvarjalno prilagaja svoji skupini, smiselno
kombinira in stopnjuje v okviru dramske forme. Drama v izobraževanju se v
grobem drži klasičnega dramskega loka, kar pomeni, da učitelj dramsko na-
petost stopnjuje do izbranega vrha, nato pa skupaj s sodelujočimi razrešuje
izbrani problem. Po koncu sledi obvezna faza refleksije, v kateri je priložnost
za pogovor o poteku same drame, sprejetih odločitvah in njihovih posledi-
cah v fiktivnem svetu. Učitelj poskuša potegniti vzporednice tudi z aktualnim
realnim dogajanjem in tako pridobljeno znanje in spretnosti postaviti v »ži-
vljenjski kontekst« (Freebody in Finneran 2015).
Pristop drame v izobraževanju kot možnost za medpredmetno
povezovanje v šolski praksi
Dramo v izobraževanju je zaradi odprte forme možno aplicirati na različna
predmetna področja in prilagoditi udeležencem različne starosti. Tehnike
in metode gledališke pedagogike, ki sestavljajo dramsko strukturo, so upo-
rabne tako pri družboslovnih kot naravoslovnih predmetih, če jih učitelj pre-
mišljeno izbere z ozirom na zastavljene cilje. Na vroči stol, ki je ena najbolj
poznanih tehnik gledališke pedagogike, lahko na primer sedeta tako pesnik
France Prešeren kot Dimitrij Mendelejev, izumitelj periodnega sistema (Ga-
ber Korbar idr. 2020). Pri mlajših otrocih (vrtec, prvo vzgojno-izobraževalno
obdobje) se odlično obnesejo predvsem tehnike, ki večji poudarek name-
njajo različnim možnostim neverbalnega sporazumevanja.
V nadaljevanju povzemam dva izseka iz drame v izobraževanju, ki je pote-
kala tri dvojne ure pri pouku književnosti v ameriškem prvem razredu (first-
grade, starost 6–7 let),⁶ ter ju poskušam analizirati v skladu s predhodno raz-
delanimi teoretičnimi spoznanji. Celotna drama in še mnogi drugi primeri
drame v izobraževanju so objavljeni v monografiji Transforming Teaching and
⁶ Ker drama v izobraževanju (še) ni uveljavljen učni pristop v slovenskih šolah, je primer (po)vzet
iz tujine. Učenci, stari 6 ali 7 let, obiskujejo prvi razred v zvezni državi Ohio, Združene države
Amerike.
257
