Page 265 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 265
Medpredmetno povezovanje učnih
predmetov spoznavanje okolja
in filozofija za otroke
Vasja Kožuh
Univerza na Primorskem
vasja.kozuh@siol.net
Tomaž Grušovnik
Univerza na Primorskem
tomaz.grusovnik@pef.upr.si
Izsledki raziskav vrednotenja naravoslovnega znanja slovenskih učencev v pr-
vem vzgojno-izobraževalnem obdobju kažejo, da je to najšibkejše na področju
sporočanja, sklepanja, analiziranja in interpretacije podatkov. Projekti, pove-
zani z uvajanjem izkustvenega, raziskovalnega in projektnega pouka, ki se iz-
vajajo v zadnjih letih, niso bistveno izboljšali omenjenih primanjkljajev znanja.
Rešitev teh težav smo poskušali najti v medpredmetnem povezovanju s pred-
meti, ki tako kot učni predmet spoznavanje okolja razvijajo sposobnosti, kot
so sporočanje, sklepanje, analiza in interpretacija. Izkaže se, da ima obvezni iz-
birni predmet filozofija za otroke zelo podobne splošne cilje. Stična točka med-
predmetnega povezovanja je pogovor, ki temelji na načelih (neo)sokratskega
dialoga in je bistven element filozofije za otroke ter socialnega konstrukti-
vizma, na katerem temelji sodobni pouk naravoslovnih vsebin. Obstajajo raz-
lične oblike dialoga z bolj ali manj predpisanimi pravili, vendar je njihova us-
pešnost pri spodbujanju kritičnega, ustvarjalnega, sodelovalnega in skrbnega
mišljenja odvisna predvsem od tega, kako so zastavljena vprašanja in kakšen
je odziv sodelujočih na odgovore.
Ključne besede: spoznavanje okolja, filozofija za otroke, medpredmetno pove-
zovanje, učni pogovor, sokratski dialog
Uvod
Spreminjanje pojmovanja naravoslovnega znanja skozi čas
Vse od začetka industrijske revolucije se povečuje pomen naravoslovnega in
tehničnega znanja. V drugi polovici prejšnjega stoletja je tako dokončno do-
zorelo spoznanje, da mora za uspešno obvladovanje izzivov sodobnega časa
vsak posameznik imeti določeno stopnjo naravoslovnega znanja. S pome-
nom slednjega se je s časom spreminjalo tudi njegovo pojmovanje – današ-
nje pojmovanje lahko izpeljemo iz Unescove (2012) opredelitve učenja kot
vsake pridobitve ali spremembe védenja, informiranosti, razumevanja, sta-
Volk, M., T. Štemberger, A. Sila in N. Kovač, ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot
do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-013-4.263-275
predmetov spoznavanje okolja
in filozofija za otroke
Vasja Kožuh
Univerza na Primorskem
vasja.kozuh@siol.net
Tomaž Grušovnik
Univerza na Primorskem
tomaz.grusovnik@pef.upr.si
Izsledki raziskav vrednotenja naravoslovnega znanja slovenskih učencev v pr-
vem vzgojno-izobraževalnem obdobju kažejo, da je to najšibkejše na področju
sporočanja, sklepanja, analiziranja in interpretacije podatkov. Projekti, pove-
zani z uvajanjem izkustvenega, raziskovalnega in projektnega pouka, ki se iz-
vajajo v zadnjih letih, niso bistveno izboljšali omenjenih primanjkljajev znanja.
Rešitev teh težav smo poskušali najti v medpredmetnem povezovanju s pred-
meti, ki tako kot učni predmet spoznavanje okolja razvijajo sposobnosti, kot
so sporočanje, sklepanje, analiza in interpretacija. Izkaže se, da ima obvezni iz-
birni predmet filozofija za otroke zelo podobne splošne cilje. Stična točka med-
predmetnega povezovanja je pogovor, ki temelji na načelih (neo)sokratskega
dialoga in je bistven element filozofije za otroke ter socialnega konstrukti-
vizma, na katerem temelji sodobni pouk naravoslovnih vsebin. Obstajajo raz-
lične oblike dialoga z bolj ali manj predpisanimi pravili, vendar je njihova us-
pešnost pri spodbujanju kritičnega, ustvarjalnega, sodelovalnega in skrbnega
mišljenja odvisna predvsem od tega, kako so zastavljena vprašanja in kakšen
je odziv sodelujočih na odgovore.
Ključne besede: spoznavanje okolja, filozofija za otroke, medpredmetno pove-
zovanje, učni pogovor, sokratski dialog
Uvod
Spreminjanje pojmovanja naravoslovnega znanja skozi čas
Vse od začetka industrijske revolucije se povečuje pomen naravoslovnega in
tehničnega znanja. V drugi polovici prejšnjega stoletja je tako dokončno do-
zorelo spoznanje, da mora za uspešno obvladovanje izzivov sodobnega časa
vsak posameznik imeti določeno stopnjo naravoslovnega znanja. S pome-
nom slednjega se je s časom spreminjalo tudi njegovo pojmovanje – današ-
nje pojmovanje lahko izpeljemo iz Unescove (2012) opredelitve učenja kot
vsake pridobitve ali spremembe védenja, informiranosti, razumevanja, sta-
Volk, M., T. Štemberger, A. Sila in N. Kovač, ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot
do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-013-4.263-275
