Page 270 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 270
ja Kožuh in Tomaž Grušovnik
Preglednica 1 Izvleček splošnih učnih ciljev učnih predmetov spoznavanje okolja
in filozofija za otroke
Spoznavanje okolja Filozofija za otroke
postavljanje temeljev za kompleksno konstruk- Razvijanje avtonomnega, kritičnega, re-
tivno razmišljanje o naravoslovnih in družboslov- fleksivnega mišljenja.
nih vsebinah. Razvijanje miselnih spretnosti (obliko-
Razvijanje sposobnosti primerjanja, razvrščanja, vanje mnenj, analiziranje, sintetiziranje,
urejanja, merjenja, zapisovanja podatkov napove- primerjanje, klasificiranje, postavljanje
dovanja in sklepanja, eksperimentiranja ter sporo- vprašanj, iskanje hipotez, izpeljevanje,
čanja. odkrivanje predpostavk in posledic, re-
Razvijanje odnosa do dejstev, strpnosti do nego- ševanje problemov).
tovosti, odprtosti za sprejemanje tujih zamisli in
občutljivosti za dogajanja v okolju.
Opombe Podobnosti med splošnimi cilji obeh učnih predmetov je še več, vendar smo se na
tem mestu omejili zgolj na naravoslovne cilje. Povzeto po Ministrstvo za šolstvo in šport (2011b;
2006).
Ker gre v našem primeru za uporabo učnih metod filozofije za otroke, ki
so v osnovi namenjene učencem tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja
pri poučevanju zgodnjega naravoslovja v prvem vzgojno-izobraževalnem
obdobju, je smiselneje govoriti o medpredmetnem prenosu, saj je vsebine
in načine dela potrebno prilagoditi stopnji kognitivnega razvoja. Kot bomo
videli v nadaljevanju, je jedro omenjenega medpredmetnega povezovanja
učni pogovor, temelječ na načelih (neo)sokratskega dialoga, ki ga je moč
z ustreznimi prilagoditvami uporabljati na kateri koli vzgojno-izobraževalni
stopnji.
O pomenu uporabe vprašanj kot ključnega vodila pri aktivnem usvajanju
novih znanj in poti do njih, ki je osnovna komponenta učnega načrta učnega
predmeta filozofija za otroke, pri drugih učnih predmetih govori tudi Bissachi
(2018).
Pomen učnega pogovora pri zgodnjem poučevanju naravoslovja
Sodobno poučevanje naravoslovnih vsebin je zasnovano na konstruktivistič-
nem pristopu, ki temelji na otrokovi aktivni udeležbi pri gradnji lastnega zna-
nja. Utemeljitelja konstruktivizma sta švicarski psiholog Jean Piaget (1896–
1980) in ruski psiholog Lev Semjonovič Vigotski (1896–1934). Čeprav so Pi-
agetova spoznanja še danes izjemno pomembna, nobena znanstvena teo-
rija ni imela tolikšnega vpliva na poučevanje kot sociokulturna teorija Vigot-
skega. Bistvo njegove teorije je ugotovitev, da učenje poteka v socialnem
kontekstu in da so vsi višji psihični procesi najprej socialno posredovani in
nato ponotranjeni (Vigotski 2010). Otrokov spoznavni razvoj temelji na in-
268
Preglednica 1 Izvleček splošnih učnih ciljev učnih predmetov spoznavanje okolja
in filozofija za otroke
Spoznavanje okolja Filozofija za otroke
postavljanje temeljev za kompleksno konstruk- Razvijanje avtonomnega, kritičnega, re-
tivno razmišljanje o naravoslovnih in družboslov- fleksivnega mišljenja.
nih vsebinah. Razvijanje miselnih spretnosti (obliko-
Razvijanje sposobnosti primerjanja, razvrščanja, vanje mnenj, analiziranje, sintetiziranje,
urejanja, merjenja, zapisovanja podatkov napove- primerjanje, klasificiranje, postavljanje
dovanja in sklepanja, eksperimentiranja ter sporo- vprašanj, iskanje hipotez, izpeljevanje,
čanja. odkrivanje predpostavk in posledic, re-
Razvijanje odnosa do dejstev, strpnosti do nego- ševanje problemov).
tovosti, odprtosti za sprejemanje tujih zamisli in
občutljivosti za dogajanja v okolju.
Opombe Podobnosti med splošnimi cilji obeh učnih predmetov je še več, vendar smo se na
tem mestu omejili zgolj na naravoslovne cilje. Povzeto po Ministrstvo za šolstvo in šport (2011b;
2006).
Ker gre v našem primeru za uporabo učnih metod filozofije za otroke, ki
so v osnovi namenjene učencem tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja
pri poučevanju zgodnjega naravoslovja v prvem vzgojno-izobraževalnem
obdobju, je smiselneje govoriti o medpredmetnem prenosu, saj je vsebine
in načine dela potrebno prilagoditi stopnji kognitivnega razvoja. Kot bomo
videli v nadaljevanju, je jedro omenjenega medpredmetnega povezovanja
učni pogovor, temelječ na načelih (neo)sokratskega dialoga, ki ga je moč
z ustreznimi prilagoditvami uporabljati na kateri koli vzgojno-izobraževalni
stopnji.
O pomenu uporabe vprašanj kot ključnega vodila pri aktivnem usvajanju
novih znanj in poti do njih, ki je osnovna komponenta učnega načrta učnega
predmeta filozofija za otroke, pri drugih učnih predmetih govori tudi Bissachi
(2018).
Pomen učnega pogovora pri zgodnjem poučevanju naravoslovja
Sodobno poučevanje naravoslovnih vsebin je zasnovano na konstruktivistič-
nem pristopu, ki temelji na otrokovi aktivni udeležbi pri gradnji lastnega zna-
nja. Utemeljitelja konstruktivizma sta švicarski psiholog Jean Piaget (1896–
1980) in ruski psiholog Lev Semjonovič Vigotski (1896–1934). Čeprav so Pi-
agetova spoznanja še danes izjemno pomembna, nobena znanstvena teo-
rija ni imela tolikšnega vpliva na poučevanje kot sociokulturna teorija Vigot-
skega. Bistvo njegove teorije je ugotovitev, da učenje poteka v socialnem
kontekstu in da so vsi višji psihični procesi najprej socialno posredovani in
nato ponotranjeni (Vigotski 2010). Otrokov spoznavni razvoj temelji na in-
268
