Page 267 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 267
Medpredmetno povezovanje učnih predmetov spoznavanje okolja in filozofija za otroke
Kontekst Od posameznika Kompetence Stališča
• osebni zahteva uporabo • razumevanje • zanimanje za
• lokalni pojavov znanost
• • vrednotenje in • spoštovanje
globalni načrtovanje raziskav znanosti
• interpretacija Kako se pri posa•moekzonljiskkua zavest
podatkov in dokazov
izraža, je pogojeno z
Védenje
• vsebinsko
• proceduralno
• epistemološko
Slika 1 Shematski prikaz naravoslovne pismenosti (povzeto po OECD 2017, 25)
– znanstveno interpretiranje podatkov in dokazov – analizira in vred-
noti podatke, trditve in razlage v različnih oblikah ter oblikuje ustrezne
sklepe.
Raven naravoslovnega znanja med slovenskimi osnovnošolci
Ravni naravoslovnega znanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju v
Sloveniji na nivoju države ne merimo sistematično, zato jo lahko ocenjujemo
le posredno z rezultati različnih raziskav, ki zajemajo vrednotenje naravoslov-
nega znanja na vsaj približno podobnih starostnih skupinah. V povezavi z na-
ravoslovnim znanjem učencev lahko neposredno uporabimo le rezultate ne-
katerih raziskav in analiz slovenskih raziskovalcev (Petek 2005; Petek in Glažar
2015; Kožuh 2020) in izsledke rezultatov vseh dosedanjih izvedb mednarodne
raziskave TIMSS (Martin idr. 1997; 2004; 2008; 2012; Japelj Pavešić in Svetlik
2013; 2016).
Najprej si oglejmo izsledke raziskav domačih avtorjev, katerih prednost je,
da so bolje prilagojene specifičnim okoliščinam v državi kot mednarodne ra-
ziskave (Štraus 2006). Prvo tovrstno raziskavo je ob uvajanju devetletnega
programa osnovne šole izvedla D. Petek (2005). Zanimalo jo je, ali se je ob
uvedbi novega osnovnošolskega programa in s tem povezanimi novimi me-
todami dela znanje sedemletnikov izboljšalo. Raziskava je pokazala, da se-
demletniki, vključeni v devetletni program osnovne šole, v primerjavi z nji-
hovimi vrstniki v osemletnem programu osnovne šole pri reševanju različnih
tipov nalog izkazujejo boljše rezultate na ravni procesnih znanj in dosegajo
višje kognitivne stopnje.
Omenjena avtorica je skupaj s sodelavcem (Petek in Glažar 2015) deset let
kasneje izvedla podobno raziskavo, s katero je ugotavljala, ali se je na pod-
ročju naravoslovja v prvem triletju zgodil premik od spominskega znanja k
znanju z razumevanjem, kot je to nakazala prejšnja raziskava. Raziskava je
265
Kontekst Od posameznika Kompetence Stališča
• osebni zahteva uporabo • razumevanje • zanimanje za
• lokalni pojavov znanost
• • vrednotenje in • spoštovanje
globalni načrtovanje raziskav znanosti
• interpretacija Kako se pri posa•moekzonljiskkua zavest
podatkov in dokazov
izraža, je pogojeno z
Védenje
• vsebinsko
• proceduralno
• epistemološko
Slika 1 Shematski prikaz naravoslovne pismenosti (povzeto po OECD 2017, 25)
– znanstveno interpretiranje podatkov in dokazov – analizira in vred-
noti podatke, trditve in razlage v različnih oblikah ter oblikuje ustrezne
sklepe.
Raven naravoslovnega znanja med slovenskimi osnovnošolci
Ravni naravoslovnega znanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju v
Sloveniji na nivoju države ne merimo sistematično, zato jo lahko ocenjujemo
le posredno z rezultati različnih raziskav, ki zajemajo vrednotenje naravoslov-
nega znanja na vsaj približno podobnih starostnih skupinah. V povezavi z na-
ravoslovnim znanjem učencev lahko neposredno uporabimo le rezultate ne-
katerih raziskav in analiz slovenskih raziskovalcev (Petek 2005; Petek in Glažar
2015; Kožuh 2020) in izsledke rezultatov vseh dosedanjih izvedb mednarodne
raziskave TIMSS (Martin idr. 1997; 2004; 2008; 2012; Japelj Pavešić in Svetlik
2013; 2016).
Najprej si oglejmo izsledke raziskav domačih avtorjev, katerih prednost je,
da so bolje prilagojene specifičnim okoliščinam v državi kot mednarodne ra-
ziskave (Štraus 2006). Prvo tovrstno raziskavo je ob uvajanju devetletnega
programa osnovne šole izvedla D. Petek (2005). Zanimalo jo je, ali se je ob
uvedbi novega osnovnošolskega programa in s tem povezanimi novimi me-
todami dela znanje sedemletnikov izboljšalo. Raziskava je pokazala, da se-
demletniki, vključeni v devetletni program osnovne šole, v primerjavi z nji-
hovimi vrstniki v osemletnem programu osnovne šole pri reševanju različnih
tipov nalog izkazujejo boljše rezultate na ravni procesnih znanj in dosegajo
višje kognitivne stopnje.
Omenjena avtorica je skupaj s sodelavcem (Petek in Glažar 2015) deset let
kasneje izvedla podobno raziskavo, s katero je ugotavljala, ali se je na pod-
ročju naravoslovja v prvem triletju zgodil premik od spominskega znanja k
znanju z razumevanjem, kot je to nakazala prejšnja raziskava. Raziskava je
265
