Page 269 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 269
Medpredmetno povezovanje učnih predmetov spoznavanje okolja in filozofija za otroke
didaktičnimi pristopi, kot so izkustveni, raziskovalni in projektni pouk, ki jih
Strmčnik (2003) pojmuje kot elemente odprtega pouka.
Uporaba (neo)sokratskega dialoga pri poučevanju spoznavanja okolja
Ujemanje splošnih ciljev učnih predmetov spoznavanje okolja
in filozofije za otroke
Kljub uvajanju elementov odprtega pouka v poučevanje naravoslovnih vse-
bin v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju izsledki raziskav TIMSS 2011
in 2015 (Japelj Pavešić in Svetlik 2016) kažejo, da se struktura znanja naših
četrtošolcev glede na kognitivna področja ne izboljšuje. Iz tega lahko upra-
vičeno domnevamo, da se kljub dokazani učinkovitosti odprtega pouka in
prizadevanjem za njegovo uporabo pri poučevanju spoznavanja okolja ne-
ravnovesje znanja ni zmanjšalo. Ob tem se porajajo številna vprašanja, pove-
zana z dejansko uporabo metod odprtega pouka pri vsakdanjem poučeva-
nju zgodnjega naravoslovja, vendar to presega predmet naše razprave, zato
se raje posvetimo iskanju rešitve v medpredmetnem povezovanju z drugimi
učnimi predmeti, pri katerih je velik poudarek na sklepanju in argumentira-
nju. Pregled osnovnošolskih učnih načrtov (Ministrstvo za šolstvo in šport
2006; 2011a; 2011b) pokaže, da sta takšna predvsem matematika in filozofija
za otroke – še posebej kritično mišljenje, kot se omenjeni učni predmet ime-
nuje v 7. razredu.
Medpredmetne povezave z matematiko so dobro znane in uveljavljene,
zato se bomo v prispevku osredotočili na primerjavo splošnih ciljev spozna-
vanja okolja in filozofije za otroke. Ob tem velja omeniti, da učni predmet
filozofija za otroke izhaja iz programa, ki ga je v 60-letih prejšnjega stole-
tja zasnoval ameriški filozof Mathew Lipman, in temelji na razvijanju samo-
stojnega mišljenja učencev ter njihovih višjih kognitivnih in komunikacijskih
sposobnosti ob obravnavi različnih filozofskih problemov (Ministrstvo za šol-
stvo in šport 2006). Na tem mestu je smiselno omeniti dejstvo (Hymer in
Sutcliffe 2017), da sta na model učenja in poučevanja filozofije za otroke po-
membno vplivala Vigotski in njegova teorija socialnega konstruktivizma, kar
še dodatno potrjuje smiselnost iskanja povezav med učnima predmetoma
spoznavanje okolja in filozofija za otroke.
Iz preglednice 1 je razvidno, da je ujemanje splošnih ciljev spoznavanja
okolja in filozofije za otroke precejšnje, kar predstavlja številne možnosti za
medpredmetno povezovanje. Ob tem velja omeniti, da medpredmetno po-
vezovanje običajno zajema vsebine in procesna znanja učnih predmetov is-
tega razreda oziroma vzgojno-izobraževalnega obdobja, saj ti zahtevajo pri-
bližno enako razvitost določenih kognitivnih sposobnosti.
267
didaktičnimi pristopi, kot so izkustveni, raziskovalni in projektni pouk, ki jih
Strmčnik (2003) pojmuje kot elemente odprtega pouka.
Uporaba (neo)sokratskega dialoga pri poučevanju spoznavanja okolja
Ujemanje splošnih ciljev učnih predmetov spoznavanje okolja
in filozofije za otroke
Kljub uvajanju elementov odprtega pouka v poučevanje naravoslovnih vse-
bin v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju izsledki raziskav TIMSS 2011
in 2015 (Japelj Pavešić in Svetlik 2016) kažejo, da se struktura znanja naših
četrtošolcev glede na kognitivna področja ne izboljšuje. Iz tega lahko upra-
vičeno domnevamo, da se kljub dokazani učinkovitosti odprtega pouka in
prizadevanjem za njegovo uporabo pri poučevanju spoznavanja okolja ne-
ravnovesje znanja ni zmanjšalo. Ob tem se porajajo številna vprašanja, pove-
zana z dejansko uporabo metod odprtega pouka pri vsakdanjem poučeva-
nju zgodnjega naravoslovja, vendar to presega predmet naše razprave, zato
se raje posvetimo iskanju rešitve v medpredmetnem povezovanju z drugimi
učnimi predmeti, pri katerih je velik poudarek na sklepanju in argumentira-
nju. Pregled osnovnošolskih učnih načrtov (Ministrstvo za šolstvo in šport
2006; 2011a; 2011b) pokaže, da sta takšna predvsem matematika in filozofija
za otroke – še posebej kritično mišljenje, kot se omenjeni učni predmet ime-
nuje v 7. razredu.
Medpredmetne povezave z matematiko so dobro znane in uveljavljene,
zato se bomo v prispevku osredotočili na primerjavo splošnih ciljev spozna-
vanja okolja in filozofije za otroke. Ob tem velja omeniti, da učni predmet
filozofija za otroke izhaja iz programa, ki ga je v 60-letih prejšnjega stole-
tja zasnoval ameriški filozof Mathew Lipman, in temelji na razvijanju samo-
stojnega mišljenja učencev ter njihovih višjih kognitivnih in komunikacijskih
sposobnosti ob obravnavi različnih filozofskih problemov (Ministrstvo za šol-
stvo in šport 2006). Na tem mestu je smiselno omeniti dejstvo (Hymer in
Sutcliffe 2017), da sta na model učenja in poučevanja filozofije za otroke po-
membno vplivala Vigotski in njegova teorija socialnega konstruktivizma, kar
še dodatno potrjuje smiselnost iskanja povezav med učnima predmetoma
spoznavanje okolja in filozofija za otroke.
Iz preglednice 1 je razvidno, da je ujemanje splošnih ciljev spoznavanja
okolja in filozofije za otroke precejšnje, kar predstavlja številne možnosti za
medpredmetno povezovanje. Ob tem velja omeniti, da medpredmetno po-
vezovanje običajno zajema vsebine in procesna znanja učnih predmetov is-
tega razreda oziroma vzgojno-izobraževalnega obdobja, saj ti zahtevajo pri-
bližno enako razvitost določenih kognitivnih sposobnosti.
267
