Page 268 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 268
ja Kožuh in Tomaž Grušovnik
pokazala, da je naravoslovno znanje učencev, starih 7 do 9 let, pomanjkljivo,
še posebej to velja za sposobnosti sporočanja, napovedovanja in sklepanja
ter zbiranja in urejanja informacij.
Kožuh (2020) sicer ni neposredno meril ravni znanja, je pa med drugim
ugotavljal, kako pogosto učiteljice razrednega pouka pri pouku spoznava-
nja okolja izvajajo aktivnosti, ki vključujejo določene spoznavne procese in
postopke. Ugotovil je, da določene naravoslovne postopke, kot so analiza in
interpretacija podatkov ter raziskovanje, učiteljice izvajajo manj pogosto od
drugih postopkov.
Pri ugotavljanju naravoslovnega znanja učencev po prvem vzgojno-izo-
braževalnem obdobju se lahko opremo na izsledke mednarodne raziskave
TIMSS (angl. Trends in International Mathematics and Science Study), ki se pod
okriljem Mednarodne organizacije za ugotavljanje učinkov izobraževanja
(IEA) izvaja vsaka štiri leta (Slovenija je v raziskavi sodelovala od leta 1995 do
leta 2015) in ugotavlja naravoslovno znanje četrtošolcev in osmošolcev.
Rezultati raziskave TIMSS 2015 kažejo (Martin idr. 1997; 2004; 2008; 2012; Ja-
pelj Pavešić in Svetlik 2013; 2016), da smo lahko na področju naravoslovja v pr-
vem vzgojno-izobraževalnem obdobju v splošnem zadovoljni. Podrobnejša
analiza rezultatov raziskave TIMSS 2015 pa razkrije tudi nekaj manj razveselji-
vih ugotovitev, kot na primer slabšo zmožnost sklepanja naših četrtošolcev.
Odprti pouk kot orodje izboljšanja razumevanja in uporabe učne snovi
Skupni imenovalec ugotovitev vseh omenjenih raziskav je, da je naravo-
slovno znanje slovenskih učencev v prvem vzgojno-izobraževalnem ob-
dobju (enako velja tudi za ostala obdobja) najšibkejše na področju spoznav-
nih procesov in postopkov, natančneje na področju sporočanja, sklepanja,
analiziranja in interpretacije podatkov.
Odpravljanja ugotovljenih neuravnoteženosti znanja, ki je, mimogrede, te-
žava tudi v mednarodnem merilu (Martin idr. 1997; 2004; 2008; 2012), smo se
pri nas že pred časom lotili z različnimi študijami in projekti. Tako je M. Ivanuš
Grmek s sodelavci (2009a) ugotavljala vpliv različnih didaktičnih pristopov pri
poučevanju predmeta spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole na
znanje učencev in njihov interes za spoznavanje naravoslovnih ter družbo-
slovnih vsebin. Vplive različnih metod poučevanja na naravoslovno znanje
učencev so ugotavljali tudi drugi slovenski raziskovalci (Ivanuš Grmek, Ča-
gran in Sadek 2009b; Rajšp, Pintarič in Fošnarič 2013; Dolenc Orbanić in Furlan
2015; Cotič, Zuljan in Plazar 2019).
V vseh raziskavah so prišli do podobnih ugotovitev, in sicer da sta učen-
čevo razumevanje in uporaba učne snovi boljša, kadar so vsebine podane z
266
pokazala, da je naravoslovno znanje učencev, starih 7 do 9 let, pomanjkljivo,
še posebej to velja za sposobnosti sporočanja, napovedovanja in sklepanja
ter zbiranja in urejanja informacij.
Kožuh (2020) sicer ni neposredno meril ravni znanja, je pa med drugim
ugotavljal, kako pogosto učiteljice razrednega pouka pri pouku spoznava-
nja okolja izvajajo aktivnosti, ki vključujejo določene spoznavne procese in
postopke. Ugotovil je, da določene naravoslovne postopke, kot so analiza in
interpretacija podatkov ter raziskovanje, učiteljice izvajajo manj pogosto od
drugih postopkov.
Pri ugotavljanju naravoslovnega znanja učencev po prvem vzgojno-izo-
braževalnem obdobju se lahko opremo na izsledke mednarodne raziskave
TIMSS (angl. Trends in International Mathematics and Science Study), ki se pod
okriljem Mednarodne organizacije za ugotavljanje učinkov izobraževanja
(IEA) izvaja vsaka štiri leta (Slovenija je v raziskavi sodelovala od leta 1995 do
leta 2015) in ugotavlja naravoslovno znanje četrtošolcev in osmošolcev.
Rezultati raziskave TIMSS 2015 kažejo (Martin idr. 1997; 2004; 2008; 2012; Ja-
pelj Pavešić in Svetlik 2013; 2016), da smo lahko na področju naravoslovja v pr-
vem vzgojno-izobraževalnem obdobju v splošnem zadovoljni. Podrobnejša
analiza rezultatov raziskave TIMSS 2015 pa razkrije tudi nekaj manj razveselji-
vih ugotovitev, kot na primer slabšo zmožnost sklepanja naših četrtošolcev.
Odprti pouk kot orodje izboljšanja razumevanja in uporabe učne snovi
Skupni imenovalec ugotovitev vseh omenjenih raziskav je, da je naravo-
slovno znanje slovenskih učencev v prvem vzgojno-izobraževalnem ob-
dobju (enako velja tudi za ostala obdobja) najšibkejše na področju spoznav-
nih procesov in postopkov, natančneje na področju sporočanja, sklepanja,
analiziranja in interpretacije podatkov.
Odpravljanja ugotovljenih neuravnoteženosti znanja, ki je, mimogrede, te-
žava tudi v mednarodnem merilu (Martin idr. 1997; 2004; 2008; 2012), smo se
pri nas že pred časom lotili z različnimi študijami in projekti. Tako je M. Ivanuš
Grmek s sodelavci (2009a) ugotavljala vpliv različnih didaktičnih pristopov pri
poučevanju predmeta spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole na
znanje učencev in njihov interes za spoznavanje naravoslovnih ter družbo-
slovnih vsebin. Vplive različnih metod poučevanja na naravoslovno znanje
učencev so ugotavljali tudi drugi slovenski raziskovalci (Ivanuš Grmek, Ča-
gran in Sadek 2009b; Rajšp, Pintarič in Fošnarič 2013; Dolenc Orbanić in Furlan
2015; Cotič, Zuljan in Plazar 2019).
V vseh raziskavah so prišli do podobnih ugotovitev, in sicer da sta učen-
čevo razumevanje in uporaba učne snovi boljša, kadar so vsebine podane z
266
