Page 274 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 274
ja Kožuh in Tomaž Grušovnik
merne oblike vprašanj in odzivov na odgovore ter namen in končni cilj svo-
jega poučevanja. Dobri učitelji razrednega pouka te pogoje izpolnjujejo ter
zavedno ali nezavedno uporabljajo elemente filozofije za otroke pri pouku
spoznavanja okolja. Za vse tiste, ki tega še ne počnejo, pa naj bo ta prispevek
spodbuda, da velja v pouk zgodnjega naravoslovja poizkusiti prenesti neka-
tere elemente filozofije za otroke. Nekaj pozitivnih primerov tovrstne prakse
že obstaja (Zahrastnik 1999; Šket 2007).
Sklenimo z razmišljanjem Kramarja (1991), ki medpredmetno povezovanje
v nižjih razredih osnovne šole vidi mnogo širše – kot celostni pouk, pri kate-
rem učnopredmetna delitev ni zaznavna ne na vsebinski ne na časovni ravni.
V omenjenem didaktičnem konceptu postane na videz nenavadno med-
predmetno povezovanje učnih predmetov spoznavanje okolja in filozofija
za otroke povsem naravno in edino smiselno.
Literatura
Applebee, A. N., J. A. Langer, M. Nystrand in A. Gamoran. 2003. »Discussion-
Based Approaches to Developing Understanding: Classroom Instruction
and Student Performance in Middle and High School English.« American
Educational Research Journal 40 (3): 685–730.
Bissachi, E. 2018. »Vloga spraševanja pri poučevanju predmeta Filozofija za
otroke.« Analiza, časopis za kritično misel 22 (3): 57–56.
Brenifier, O. 2007. »Izpraševati vprašanje.« FNM: filozofska revija za učitelje filo-
zofije, dijake in študente 14 (1–2): 70–76.
Cotič, N., D. Zuljan in J. Plazar. 2019. »Vpliv uporabe IKT in izkustvenega učenja
na mnenje učencev o naravoslovnem dnevu na morski obali.« Revija za
elementarno izobraževanje 12 (1): 27–43.
De Zan, I. 2005. Metodika nastave prirode i društva. Zagreb: Školska knjiga.
Dolenc Orbanić, N., in P. Furlan. 2015. »Pogled bodočih učiteljev na sodobno
poučevanje.« V Aktivnosti učencev v učnem procesu, ur. D. Hozjan, 343–356.
Koper: Univerzitetna založba Annales.
Gardner, P. L. 1975. »Attitudes to Science.« Studies in Science Education 2 (1): 1–41.
Giest, H., in J. Lompscher. 2003. »Formation of Learning Activity and Theoretical
Thinking in Science Teaching.« V Vygotsky’s Educational Theory in Cultural
Context, ur. A. Kozulin, B. Gindis, V. S. Ageyev in S. M. Miller, 267–288. Cam-
bridge: Cambridge University Press.
Harlen, W., in A. Qualter. 2010. The Teaching of Science in Primary Schools. New
York: Routledge.
Hymer, B., in R. Sutcliffe. 2017. Filozofija za otroke: zelo kratek uvod. Ljubljana:
Založba Krtina.
Ivanuš Grmek, M., B. Čagran in L. Sadek. 2009a. Eksperimentalna študija primera
pri pouku spoznavanja okolja. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
272
merne oblike vprašanj in odzivov na odgovore ter namen in končni cilj svo-
jega poučevanja. Dobri učitelji razrednega pouka te pogoje izpolnjujejo ter
zavedno ali nezavedno uporabljajo elemente filozofije za otroke pri pouku
spoznavanja okolja. Za vse tiste, ki tega še ne počnejo, pa naj bo ta prispevek
spodbuda, da velja v pouk zgodnjega naravoslovja poizkusiti prenesti neka-
tere elemente filozofije za otroke. Nekaj pozitivnih primerov tovrstne prakse
že obstaja (Zahrastnik 1999; Šket 2007).
Sklenimo z razmišljanjem Kramarja (1991), ki medpredmetno povezovanje
v nižjih razredih osnovne šole vidi mnogo širše – kot celostni pouk, pri kate-
rem učnopredmetna delitev ni zaznavna ne na vsebinski ne na časovni ravni.
V omenjenem didaktičnem konceptu postane na videz nenavadno med-
predmetno povezovanje učnih predmetov spoznavanje okolja in filozofija
za otroke povsem naravno in edino smiselno.
Literatura
Applebee, A. N., J. A. Langer, M. Nystrand in A. Gamoran. 2003. »Discussion-
Based Approaches to Developing Understanding: Classroom Instruction
and Student Performance in Middle and High School English.« American
Educational Research Journal 40 (3): 685–730.
Bissachi, E. 2018. »Vloga spraševanja pri poučevanju predmeta Filozofija za
otroke.« Analiza, časopis za kritično misel 22 (3): 57–56.
Brenifier, O. 2007. »Izpraševati vprašanje.« FNM: filozofska revija za učitelje filo-
zofije, dijake in študente 14 (1–2): 70–76.
Cotič, N., D. Zuljan in J. Plazar. 2019. »Vpliv uporabe IKT in izkustvenega učenja
na mnenje učencev o naravoslovnem dnevu na morski obali.« Revija za
elementarno izobraževanje 12 (1): 27–43.
De Zan, I. 2005. Metodika nastave prirode i društva. Zagreb: Školska knjiga.
Dolenc Orbanić, N., in P. Furlan. 2015. »Pogled bodočih učiteljev na sodobno
poučevanje.« V Aktivnosti učencev v učnem procesu, ur. D. Hozjan, 343–356.
Koper: Univerzitetna založba Annales.
Gardner, P. L. 1975. »Attitudes to Science.« Studies in Science Education 2 (1): 1–41.
Giest, H., in J. Lompscher. 2003. »Formation of Learning Activity and Theoretical
Thinking in Science Teaching.« V Vygotsky’s Educational Theory in Cultural
Context, ur. A. Kozulin, B. Gindis, V. S. Ageyev in S. M. Miller, 267–288. Cam-
bridge: Cambridge University Press.
Harlen, W., in A. Qualter. 2010. The Teaching of Science in Primary Schools. New
York: Routledge.
Hymer, B., in R. Sutcliffe. 2017. Filozofija za otroke: zelo kratek uvod. Ljubljana:
Založba Krtina.
Ivanuš Grmek, M., B. Čagran in L. Sadek. 2009a. Eksperimentalna študija primera
pri pouku spoznavanja okolja. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
272
