Page 330 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 330
ja Batič in Dragica Haramija
na videno likovno delo). Pogovor z učenci o likovnih delih vedno izpostavlja
večplastnost likovnega dela, in sicer formo (materialne in oblikovne značilno-
sti likovnega dela), temo (motiv, ideja dela) in kontekst likovnega dela (avtor
dela, čas nastanka, družbena, osebna, zgodovinska itd. pomembnost dela)
(Sandell 2012).
Pogovor o likovnih delih je, glede na naravo likovnega dela, zelo dobro iz-
hodišče za medpredmetno povezovanje, saj lahko likovno delo povežemo
z različnimi predmetnimi področji. Primer takšnega povezovanja predstavlja
projekt za osnovne šole, imenovan Vzemi eno sliko (angl. Take One Picture),
ki ga vodi londonska Narodna galerija (National Gallery, London). V tem pro-
jektu so zastavili preprosto idejo, in sicer so za izhodišče poučevanja in učenja
različnih vsebin iz učnih načrtov izbrali eno slikarsko likovno delo umetnika
(Hosack Janes 2014). Projekt se je začel leta 1995, vsako leto pritegne k sode-
lovanju veliko število osnovnih šol in je bil do sedaj že večkrat ovrednoten.
Ena od teh evalvacij, ki je bila zasnovana kot študija primera, je razkrila ele-
mente, ki pojasnjujejo, zakaj je likovna umetnost tako pomemben dražljaj za
učenje in poučevanje različnih predmetnih področij (Hosak Janes 2014):
– učenje postane personalizirano, saj učenci dobijo priložnost, da izra-
žajo svoje misli, ideje in usmerjajo svoje učenje,
– učenci uporabljajo lastne izkušnje, zato je učenje bolj osmišljeno in
vodi skozi razvoj prenosljivih ključnih znanj k boljšim učnim dosežkom,
– izboljša sodelovanje znotraj šole in sodelovanje šol s širšo skupnostjo,
– neguje interese učiteljev in učencev.
Običajno medpredmetno povezovanje pri pouku likovne umetnosti oz. pri
likovni vzgoji poteka na ravni občasnega povezovanja predmetov, pri čemer
učitelj izbira pojme z drugih predmetnih področij (primer: pojmi, ki so jih
učenci spoznali pri pouku matematike, npr. simetrija, simetrala, asimetrija,
učencem pomagajo pri razumevanju pojma simetrična kompozicija) ali pa iz-
bere motiv, ki so ga učenci spoznali pri drugem predmetnem področju (Tacol
2003). Primer slednjega je ilustracija besedila, ki so ga učenci spoznali pri po-
uku književnosti. Ilustriranje prebranega besedila je velikokrat poskus med-
predmetnega povezovanja področij književnosti in likovne umetnosti (Batič
2019), pri tem pa likovna dejavnost običajno ni ciljno zasnovana, kljub temu,
da imajo slikanice številne likovnodidaktične razsežnosti, ki jih lahko učitelj
smiselno uporabi pri pouku likovne umetnosti (Batič 2017; Batič, Lebar Kac in
Haramija 2019). Slikanice brez besedila pa so lahko zelo dober likovnodidak-
tični pripomoček za spoznavanje likovnih tehnik (Bukovec in Potočnik 2019).
328
na videno likovno delo). Pogovor z učenci o likovnih delih vedno izpostavlja
večplastnost likovnega dela, in sicer formo (materialne in oblikovne značilno-
sti likovnega dela), temo (motiv, ideja dela) in kontekst likovnega dela (avtor
dela, čas nastanka, družbena, osebna, zgodovinska itd. pomembnost dela)
(Sandell 2012).
Pogovor o likovnih delih je, glede na naravo likovnega dela, zelo dobro iz-
hodišče za medpredmetno povezovanje, saj lahko likovno delo povežemo
z različnimi predmetnimi področji. Primer takšnega povezovanja predstavlja
projekt za osnovne šole, imenovan Vzemi eno sliko (angl. Take One Picture),
ki ga vodi londonska Narodna galerija (National Gallery, London). V tem pro-
jektu so zastavili preprosto idejo, in sicer so za izhodišče poučevanja in učenja
različnih vsebin iz učnih načrtov izbrali eno slikarsko likovno delo umetnika
(Hosack Janes 2014). Projekt se je začel leta 1995, vsako leto pritegne k sode-
lovanju veliko število osnovnih šol in je bil do sedaj že večkrat ovrednoten.
Ena od teh evalvacij, ki je bila zasnovana kot študija primera, je razkrila ele-
mente, ki pojasnjujejo, zakaj je likovna umetnost tako pomemben dražljaj za
učenje in poučevanje različnih predmetnih področij (Hosak Janes 2014):
– učenje postane personalizirano, saj učenci dobijo priložnost, da izra-
žajo svoje misli, ideje in usmerjajo svoje učenje,
– učenci uporabljajo lastne izkušnje, zato je učenje bolj osmišljeno in
vodi skozi razvoj prenosljivih ključnih znanj k boljšim učnim dosežkom,
– izboljša sodelovanje znotraj šole in sodelovanje šol s širšo skupnostjo,
– neguje interese učiteljev in učencev.
Običajno medpredmetno povezovanje pri pouku likovne umetnosti oz. pri
likovni vzgoji poteka na ravni občasnega povezovanja predmetov, pri čemer
učitelj izbira pojme z drugih predmetnih področij (primer: pojmi, ki so jih
učenci spoznali pri pouku matematike, npr. simetrija, simetrala, asimetrija,
učencem pomagajo pri razumevanju pojma simetrična kompozicija) ali pa iz-
bere motiv, ki so ga učenci spoznali pri drugem predmetnem področju (Tacol
2003). Primer slednjega je ilustracija besedila, ki so ga učenci spoznali pri po-
uku književnosti. Ilustriranje prebranega besedila je velikokrat poskus med-
predmetnega povezovanja področij književnosti in likovne umetnosti (Batič
2019), pri tem pa likovna dejavnost običajno ni ciljno zasnovana, kljub temu,
da imajo slikanice številne likovnodidaktične razsežnosti, ki jih lahko učitelj
smiselno uporabi pri pouku likovne umetnosti (Batič 2017; Batič, Lebar Kac in
Haramija 2019). Slikanice brez besedila pa so lahko zelo dober likovnodidak-
tični pripomoček za spoznavanje likovnih tehnik (Bukovec in Potočnik 2019).
328
