Page 335 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 335
Medpredmetno povezovanje kot možnost ustvarjanja interakcije
Počitniško poletje
je toplo zavetje,
v katerem najdemo čas
za svoj lasten izraz.
Ob sliki Pot v Tivoliju (1925) Ivana Vavpotiča pa je zaslediti ekokritični pogled
pesnika (Rozman 2018, 106):
Brez parkov bi človek v mestu zblaznel.
So naravna divjina sred betonskih divjin.
So za oddih in za opomin.
Nekatere pesmi posegajo tudi na področje družbene kritike, ki je posebej
izpostavljena ob sliki Konjički (1949) Zorana Mušiča, ki »je kot slikar uspel v
svetu zato, ker mu je bilo doma preprosto pretesno.« Aktualizacija se pojavi
tudi na ravni rabe besedišča. Rozmanov slog v zbirki sega vse od rabe vsak-
danjega besedišča, celo nižjepogovornih besed, npr. ob sliki Cesarica Marija
Terezija (1749) Martina van Meytensa ml. Rozman cinično zapiše (2018, 14):
Vas zanima, kdo si je izmislil takšen red,
da namesto, da se igrate, v šoli morate sedet?
Če si želite videti tisto babnico presneto,
ki je kriva, da počitnice ne trajajo vse leto,
jo imate tu na sliki . . .
do presunljivih metafor in oksimoronov, npr. ob sliki Zorana Mušiča Konjički
(1949) »naslikane podobe v tišini zazvenijo v magično privlačno abstraktno
harmonijo« (Rozman 2018, 122). Mestoma zasledimo izrazite medbesedilne
navezave, npr. ob sliki Matevža Langusa Primičeva Julija z bratom Janezom
(1823) v pesmi Rozman omenja Franceta Prešerna in domovinsko tematiko
Sonetnega venca, po drugi strani pa že v naslov pesmi vrine Primicovo Julijo
s kokoško in z bratom Janezom, ki Slovenijo (ustanovljeno veliko let po na-
stanku slike) »vse karikature zaradi njene oblike slikajo v podobi kure.« (Roz-
man 2018, 38)
Ustvarjanje interakcije z likovnim delom Ivana Groharja Sejalec (1907)
Vse navedene oblikovne in vsebinske značilnosti pesniške zbirke ponujajo
različne možnosti za ustvarjanje interakcije bralca/gledalca z likovnim delom.
V nadaljevanju je podrobneje predstavljena uporaba pesniške zbirke pri raz-
iskovanju likovnega dela Sejalec (1907) Ivana Groharja (slika 2).
333
Počitniško poletje
je toplo zavetje,
v katerem najdemo čas
za svoj lasten izraz.
Ob sliki Pot v Tivoliju (1925) Ivana Vavpotiča pa je zaslediti ekokritični pogled
pesnika (Rozman 2018, 106):
Brez parkov bi človek v mestu zblaznel.
So naravna divjina sred betonskih divjin.
So za oddih in za opomin.
Nekatere pesmi posegajo tudi na področje družbene kritike, ki je posebej
izpostavljena ob sliki Konjički (1949) Zorana Mušiča, ki »je kot slikar uspel v
svetu zato, ker mu je bilo doma preprosto pretesno.« Aktualizacija se pojavi
tudi na ravni rabe besedišča. Rozmanov slog v zbirki sega vse od rabe vsak-
danjega besedišča, celo nižjepogovornih besed, npr. ob sliki Cesarica Marija
Terezija (1749) Martina van Meytensa ml. Rozman cinično zapiše (2018, 14):
Vas zanima, kdo si je izmislil takšen red,
da namesto, da se igrate, v šoli morate sedet?
Če si želite videti tisto babnico presneto,
ki je kriva, da počitnice ne trajajo vse leto,
jo imate tu na sliki . . .
do presunljivih metafor in oksimoronov, npr. ob sliki Zorana Mušiča Konjički
(1949) »naslikane podobe v tišini zazvenijo v magično privlačno abstraktno
harmonijo« (Rozman 2018, 122). Mestoma zasledimo izrazite medbesedilne
navezave, npr. ob sliki Matevža Langusa Primičeva Julija z bratom Janezom
(1823) v pesmi Rozman omenja Franceta Prešerna in domovinsko tematiko
Sonetnega venca, po drugi strani pa že v naslov pesmi vrine Primicovo Julijo
s kokoško in z bratom Janezom, ki Slovenijo (ustanovljeno veliko let po na-
stanku slike) »vse karikature zaradi njene oblike slikajo v podobi kure.« (Roz-
man 2018, 38)
Ustvarjanje interakcije z likovnim delom Ivana Groharja Sejalec (1907)
Vse navedene oblikovne in vsebinske značilnosti pesniške zbirke ponujajo
različne možnosti za ustvarjanje interakcije bralca/gledalca z likovnim delom.
V nadaljevanju je podrobneje predstavljena uporaba pesniške zbirke pri raz-
iskovanju likovnega dela Sejalec (1907) Ivana Groharja (slika 2).
333
