Page 337 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 337
Medpredmetno povezovanje kot možnost ustvarjanja interakcije
Ivana Groharja je bila javnosti prvič predstavljena v Narodnem domu v Tr-
stu, ta pa sam po sebi še danes pomeni branik slovenstva. Že takrat so sliko
»opisali kot najpomembnejšo sliko slovenskega naroda« (Preininger 2018,
100), kar Rozman poudarja tudi v pesmi. Pesem ima tri kitice, prva in zadnja
sta šestvrstičnici, osrednji del ima šestnajst verzov. Stalne stopice ni, ritem je
prost in se približuje govorjenemu jeziku (tudi v izrazju, npr. ob rabi name-
nilnika namesto nedoločnika: zrast namesto zrasti).
Motivi, ki so izpostavljeni v pesmi Sejalec:
– Motiv domoljubja, ki ga Rozman (2018, 98) izpostavi v verzu »Ker s se-
janjem dobro žetev na svoji zemlji obljublja, sejalec je postal simbol
slovenskega domoljubja.«
– Motiv socialne izključenosti. V pesmi se Rozman naslanja na avtorjevo
revno življenje, saj Groharju slikanje za časa življenja ni prineslo niti
slave niti materialnih dobrin, kar alegorično predstavi z nizom: po-
membnost slike za Slovence – njena finančna vrednost danes, pri če-
mer gre za konkretno primerjavo s količino kovancev, na katerih je upo-
dobljen sejalec (5 centov) – umetnikova socialna stiska. Ta je izražena s
premišljenimi besedami, ki tvorijo klimaks: trpljenje, gorje in pomanj-
kanje, revščina (in z njo povezana tuberkuloza), smrt.
– Odnos do narave. V prvi kitici se Rozman usmeri v problematiko člove-
kovega izkoriščanja zemlje in v to, ali je kultiviranje res pravi način (ali
res sme človek odločati, kaj naj zraste na zemlji), pri čemer pesnik svoje
nestrinjanje poudari z verzom, da »ta, ki seje, pričakuje, da bo tudi žel«
(Rozman 2018, 98), torej v pesem vplete stalno besedno zvezo (prepo-
znaven pregovor).
– Motiv umetnosti in umetnika. Pesnik izpostavi osebno (notranje) zado-
voljstvo velikega likovnega umetnika, mojstra barv, ki je »naslikal do-
mačo deželo v popolnoma novi svetlobi, ki bo še sto let pozneje žarela
v enaki mehkobi« (Rozman 2018, 98).
Informativno besedilo in ilustracije
Informativno besedilo je razdeljeno na naslednje odseke:
– Slikar. V tem delu se bralec seznani s številom del, ki jih je Grohar ustva-
ril, in s slikarjevo motiviko. Izpostavljeni so Groharjeva značilna likovna
govorica, ki izhaja iz slikanja s slikarsko lopatico, in podatki o tem, kje
se je izobraževal. V besedilu so našteti tudi umetniki, s katerim se je
družil, ustvarjal in jih danes poznamo pod skupnim imenom slovenski
335
Ivana Groharja je bila javnosti prvič predstavljena v Narodnem domu v Tr-
stu, ta pa sam po sebi še danes pomeni branik slovenstva. Že takrat so sliko
»opisali kot najpomembnejšo sliko slovenskega naroda« (Preininger 2018,
100), kar Rozman poudarja tudi v pesmi. Pesem ima tri kitice, prva in zadnja
sta šestvrstičnici, osrednji del ima šestnajst verzov. Stalne stopice ni, ritem je
prost in se približuje govorjenemu jeziku (tudi v izrazju, npr. ob rabi name-
nilnika namesto nedoločnika: zrast namesto zrasti).
Motivi, ki so izpostavljeni v pesmi Sejalec:
– Motiv domoljubja, ki ga Rozman (2018, 98) izpostavi v verzu »Ker s se-
janjem dobro žetev na svoji zemlji obljublja, sejalec je postal simbol
slovenskega domoljubja.«
– Motiv socialne izključenosti. V pesmi se Rozman naslanja na avtorjevo
revno življenje, saj Groharju slikanje za časa življenja ni prineslo niti
slave niti materialnih dobrin, kar alegorično predstavi z nizom: po-
membnost slike za Slovence – njena finančna vrednost danes, pri če-
mer gre za konkretno primerjavo s količino kovancev, na katerih je upo-
dobljen sejalec (5 centov) – umetnikova socialna stiska. Ta je izražena s
premišljenimi besedami, ki tvorijo klimaks: trpljenje, gorje in pomanj-
kanje, revščina (in z njo povezana tuberkuloza), smrt.
– Odnos do narave. V prvi kitici se Rozman usmeri v problematiko člove-
kovega izkoriščanja zemlje in v to, ali je kultiviranje res pravi način (ali
res sme človek odločati, kaj naj zraste na zemlji), pri čemer pesnik svoje
nestrinjanje poudari z verzom, da »ta, ki seje, pričakuje, da bo tudi žel«
(Rozman 2018, 98), torej v pesem vplete stalno besedno zvezo (prepo-
znaven pregovor).
– Motiv umetnosti in umetnika. Pesnik izpostavi osebno (notranje) zado-
voljstvo velikega likovnega umetnika, mojstra barv, ki je »naslikal do-
mačo deželo v popolnoma novi svetlobi, ki bo še sto let pozneje žarela
v enaki mehkobi« (Rozman 2018, 98).
Informativno besedilo in ilustracije
Informativno besedilo je razdeljeno na naslednje odseke:
– Slikar. V tem delu se bralec seznani s številom del, ki jih je Grohar ustva-
ril, in s slikarjevo motiviko. Izpostavljeni so Groharjeva značilna likovna
govorica, ki izhaja iz slikanja s slikarsko lopatico, in podatki o tem, kje
se je izobraževal. V besedilu so našteti tudi umetniki, s katerim se je
družil, ustvarjal in jih danes poznamo pod skupnim imenom slovenski
335
