Page 353 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 353
Glasbene dejavnosti kot povezovalni element medpredmetnih povezav
glasbeno vzgojo »povezuje pri črnski duhovni pesmi, ljudskih glasbilih sveta,
ljudskih pesmih o pokrajinah in ljudeh«. Skozi izvajalski repertoar različnih
obdobij in krajev se spontano vzpostavljajo povezave s slovenščino in tujimi
jeziki ter z zgodovinskim in geografskim področjem. Zagotovo velja premi-
sliti o (pre)veliki zastopanosti vsebinskih navezav v vseh učnih načrtih, saj
te ne ponujajo zadostnega odgovora izzivom sodobnega učenja in pouče-
vanja.
Medpredmetne povezave v učnih načrtih zelo pogosto usmerjajo tudi v
procesni vidik, kar izhaja iz samih načel posodobitve in poudarjanja celovi-
tosti otrokovega razvoja. Znotraj tega izstopajo vse glasbene dejavnosti od
izvajanja in poslušanja do ustvarjanja glasbe, kajti gre za dejavnosti, ki spod-
bujajo in zajemajo kognitivni, afektivni in psihomotorični razvoj. Učni načrt
za slovenščino (Ministrstvo za šolstvo in šport 2018) na tem področju izpo-
stavlja povezavo z nebesednim sporočanjem (v povezavi s psihomotoričnim
področjem razvoja) in v okviru književnega pouka.
Srednje pogosto zasledimo povezave na ravni kulturne (kulturno-umet-
nostne) in širše estetske vzgoje. V to področje smo razvrstili tudi v učnem
načrtu za matematiko omenjen dan dejavnosti (kulturni dan). Kulturo kot
področje ključnih kompetenc lahko pojmujemo kot interdisciplinarno temo,
podobno kot zdravo zvočno okolje, ki terja razvijanje in oblikovanje zdravega
glasu ter slušne pozornosti. Enako pogosto zasledimo tudi povezovanje na
konceptualni ravni, kar je specifika določenih predmetov.
Med najmanj pogosto izražene povezave z glasbo sodijo raba IKT, ključne
kompetence in kroskurikularnost. To so po eni strani področja, ki jih je možno
razumeti kot integralne elemente slehernega predmeta. Morda je to tudi ra-
zlog za manjšo pozornost obravnave, po drugi strani pa je razloge v določeni
meri (zopet) moč pripisati specifikam posameznih predmetov ali pa jih celo
razumeti kot posledico hitrega razvoja preteklega desetletja ali potrebe po
temeljitejšem preučevanju zaradi same zahtevnosti tovrstnih povezav bodisi
s strokovnega vidika ali z vidika same prakse.
Konkretno povezavo z glasbo najdemo tudi v učnem načrtu za šport (Mi-
nistrstvo za šolstvo in šport 2011d, 23), pri čemer lahko izpostavimo naslednje
cilje: »učenci skladno in estetsko izvajajo različne gibalne naloge ob glasbeni
spremljavi ter sproščeno zaplešejo izbrane standardne in latinsko-ameriške
plese«. Poudarjen je tudi vidik povezovanja skozi druge oblike plesnega iz-
ražanja (npr. ljudske plese izbranih slovenskih pokrajin, družabne plese, ele-
mente sodobnega plesa in džeza).
Glede pojmovanja medpredmetnega povezovanja po svoje izstopa učni
načrt za likovno umetnost (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011c), ki je izmed
351
glasbeno vzgojo »povezuje pri črnski duhovni pesmi, ljudskih glasbilih sveta,
ljudskih pesmih o pokrajinah in ljudeh«. Skozi izvajalski repertoar različnih
obdobij in krajev se spontano vzpostavljajo povezave s slovenščino in tujimi
jeziki ter z zgodovinskim in geografskim področjem. Zagotovo velja premi-
sliti o (pre)veliki zastopanosti vsebinskih navezav v vseh učnih načrtih, saj
te ne ponujajo zadostnega odgovora izzivom sodobnega učenja in pouče-
vanja.
Medpredmetne povezave v učnih načrtih zelo pogosto usmerjajo tudi v
procesni vidik, kar izhaja iz samih načel posodobitve in poudarjanja celovi-
tosti otrokovega razvoja. Znotraj tega izstopajo vse glasbene dejavnosti od
izvajanja in poslušanja do ustvarjanja glasbe, kajti gre za dejavnosti, ki spod-
bujajo in zajemajo kognitivni, afektivni in psihomotorični razvoj. Učni načrt
za slovenščino (Ministrstvo za šolstvo in šport 2018) na tem področju izpo-
stavlja povezavo z nebesednim sporočanjem (v povezavi s psihomotoričnim
področjem razvoja) in v okviru književnega pouka.
Srednje pogosto zasledimo povezave na ravni kulturne (kulturno-umet-
nostne) in širše estetske vzgoje. V to področje smo razvrstili tudi v učnem
načrtu za matematiko omenjen dan dejavnosti (kulturni dan). Kulturo kot
področje ključnih kompetenc lahko pojmujemo kot interdisciplinarno temo,
podobno kot zdravo zvočno okolje, ki terja razvijanje in oblikovanje zdravega
glasu ter slušne pozornosti. Enako pogosto zasledimo tudi povezovanje na
konceptualni ravni, kar je specifika določenih predmetov.
Med najmanj pogosto izražene povezave z glasbo sodijo raba IKT, ključne
kompetence in kroskurikularnost. To so po eni strani področja, ki jih je možno
razumeti kot integralne elemente slehernega predmeta. Morda je to tudi ra-
zlog za manjšo pozornost obravnave, po drugi strani pa je razloge v določeni
meri (zopet) moč pripisati specifikam posameznih predmetov ali pa jih celo
razumeti kot posledico hitrega razvoja preteklega desetletja ali potrebe po
temeljitejšem preučevanju zaradi same zahtevnosti tovrstnih povezav bodisi
s strokovnega vidika ali z vidika same prakse.
Konkretno povezavo z glasbo najdemo tudi v učnem načrtu za šport (Mi-
nistrstvo za šolstvo in šport 2011d, 23), pri čemer lahko izpostavimo naslednje
cilje: »učenci skladno in estetsko izvajajo različne gibalne naloge ob glasbeni
spremljavi ter sproščeno zaplešejo izbrane standardne in latinsko-ameriške
plese«. Poudarjen je tudi vidik povezovanja skozi druge oblike plesnega iz-
ražanja (npr. ljudske plese izbranih slovenskih pokrajin, družabne plese, ele-
mente sodobnega plesa in džeza).
Glede pojmovanja medpredmetnega povezovanja po svoje izstopa učni
načrt za likovno umetnost (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011c), ki je izmed
351
