Page 354 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 354
mina Tomšič
tukaj navedenih najodprtejši, po drugi strani pa ne prinaša konkretnih usme-
ritev – dopušča namreč povezovanje z vsemi predmeti. Ta odločitev je osno-
vana na dejstvu, da gre pri učnem procesu pri likovni umetnosti za usmerje-
nost prenosa znanja o likovnih pojmih na razumevanje pojmov drugih po-
dročij in obratno (Tacol 2007).
Sklep
Glasba skozi svoje vsebine in dejavnosti ter s svojo značilno govorico ponuja
številne možnosti doseganja skupnih ciljev več predmetov. Odprtost UN za
GVZ (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011č) učiteljem omogoča avtonomnost
in s tem potrebno svobodo tudi na področju medpredmetnega povezovanja.
Za šolski prostor je pomembna širina na področju razumevanja njenih vse-
bin in dejavnosti, saj manj poglobljena obravnava ne omogoča stika z nje-
nimi nenadomestljivi estetskimi vrednotami. Na tem področju je nujen tudi
dialoški odnos med glasbo kot umetnostjo na eni strani ter glasbeno didak-
tiko na drugi, ki je v skladu s sodobnimi pedagoškimi spoznanji in spoznanji
o učenju usmerjena k učenčevemu celostnemu razvoju. Nujno pa je tudi po-
vezovanje specialnih didaktičnih in tudi šolskih forumov na ravni tovrstnih
strokovnih razprav ter preučevanje v smeri ključnih dejavnikov medpredme-
tnega povezovanja, ki bi z namenom doseganja poglobljenih skupnih znanj,
veščin oz. procesov učenja osmislili povezave tudi drugim predmetom in ob
ohranjanju integritete glasbenega učenja pripomogli k oblikovanju kakovo-
stnejših, celovitejših ter trajnejših znanj in vrednot.
Literatura
Barnes, J. 2018. »Cross-Curricular Approaches in Music Teaching.« V Integrated
Music Education: Challenges of Teaching and Teacher Training, ur. M. Cslov-
jecsek in M. Zulauf, 244–251. Bern: Peter Lang.
Bloom, B. S. 1956. Taxonomy of Educational Objectives. New York: David McKay.
Boud, D. 1995. Enhancing Learning through Self-Assesment. London: Kogan
Page.
Bucik, N., N. Požar Matijašič in V. Pirc. 2011. Kulturno-umetnostna vzgoja: priroč-
nik s primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol. 2. dopolnjena
izd. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Hogenes, M., B. van Oers, R. F. W. Diekstra in M. Sklad. 2016. »The Effects of Music
Composition as a Classroom Activity on Engagement in Music Education
and Academic and Music Achievement: A Quasi-Experimental Study.« In-
ternational Journal of Music Education 34 (1): 32–48.
Drake, S. M. 1998. Creating Integrated Curriculum. Thousand Oaks, CA: Corwin.
Drake, S. M, in R. C. Burns. 2004. Meeting Standards through Integrated Curricu-
352
tukaj navedenih najodprtejši, po drugi strani pa ne prinaša konkretnih usme-
ritev – dopušča namreč povezovanje z vsemi predmeti. Ta odločitev je osno-
vana na dejstvu, da gre pri učnem procesu pri likovni umetnosti za usmerje-
nost prenosa znanja o likovnih pojmih na razumevanje pojmov drugih po-
dročij in obratno (Tacol 2007).
Sklep
Glasba skozi svoje vsebine in dejavnosti ter s svojo značilno govorico ponuja
številne možnosti doseganja skupnih ciljev več predmetov. Odprtost UN za
GVZ (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011č) učiteljem omogoča avtonomnost
in s tem potrebno svobodo tudi na področju medpredmetnega povezovanja.
Za šolski prostor je pomembna širina na področju razumevanja njenih vse-
bin in dejavnosti, saj manj poglobljena obravnava ne omogoča stika z nje-
nimi nenadomestljivi estetskimi vrednotami. Na tem področju je nujen tudi
dialoški odnos med glasbo kot umetnostjo na eni strani ter glasbeno didak-
tiko na drugi, ki je v skladu s sodobnimi pedagoškimi spoznanji in spoznanji
o učenju usmerjena k učenčevemu celostnemu razvoju. Nujno pa je tudi po-
vezovanje specialnih didaktičnih in tudi šolskih forumov na ravni tovrstnih
strokovnih razprav ter preučevanje v smeri ključnih dejavnikov medpredme-
tnega povezovanja, ki bi z namenom doseganja poglobljenih skupnih znanj,
veščin oz. procesov učenja osmislili povezave tudi drugim predmetom in ob
ohranjanju integritete glasbenega učenja pripomogli k oblikovanju kakovo-
stnejših, celovitejših ter trajnejših znanj in vrednot.
Literatura
Barnes, J. 2018. »Cross-Curricular Approaches in Music Teaching.« V Integrated
Music Education: Challenges of Teaching and Teacher Training, ur. M. Cslov-
jecsek in M. Zulauf, 244–251. Bern: Peter Lang.
Bloom, B. S. 1956. Taxonomy of Educational Objectives. New York: David McKay.
Boud, D. 1995. Enhancing Learning through Self-Assesment. London: Kogan
Page.
Bucik, N., N. Požar Matijašič in V. Pirc. 2011. Kulturno-umetnostna vzgoja: priroč-
nik s primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol. 2. dopolnjena
izd. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Hogenes, M., B. van Oers, R. F. W. Diekstra in M. Sklad. 2016. »The Effects of Music
Composition as a Classroom Activity on Engagement in Music Education
and Academic and Music Achievement: A Quasi-Experimental Study.« In-
ternational Journal of Music Education 34 (1): 32–48.
Drake, S. M. 1998. Creating Integrated Curriculum. Thousand Oaks, CA: Corwin.
Drake, S. M, in R. C. Burns. 2004. Meeting Standards through Integrated Curricu-
352
