Page 349 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 349
Glasbene dejavnosti kot povezovalni element medpredmetnih povezav
nih nastopov vpliva na doživljanje treme in učencem pomaga pri premošča-
nju izzivov nastopanja v javnosti. Tudi instrumentalna igra kot oblika gibalne
komunikacije predstavlja element medsebojne komunikacije, ki se odvija na
prevladujočem psihomotoričnem področju razvoja. Glasbila kot tehnološki
dosežki učence seznanjajo in ozaveščajo o vlogi in potrebi po glasbenem iz-
ražanju v različnih obdobjih in krajih.
Medpredmetne povezave se preko dejavnosti izvajanja glasbe uresniču-
jejo tudi skozi besedila pesmi, ki učencem približujejo zakladnico domače in
tuje mladinske poezije ter odkrivajo jezikovno podobo ljudskih pesmi, kar
predstavlja neposredno povezavo s slovenščino in tujimi jeziki. Podpirajo šir-
jenje besedišča in spoznavanje tujih jezikov (npr. stara grščina pri Seikilovi
pesmi), širijo narodno pripadnost (Zdravljica, slovenska himna) ter medkul-
turnost (himne in pesmi drugih narodov, npr. nemške – tudi v povezavi z J.
Haydnom).
Poslušanje glasbe
Aktivno poslušanje razvija glasbeno osveščenega poslušalca, ki zna izbrati
glasbo za različne življenjske trenutke in priložnosti ter ustrezno vrednoti
glasbo sodobnosti. Osrednje področje poslušanja glasbe pomeni prepo-
znavo, primerjavo, ugotovitve o glasbi in vrednotenje temeljnih značilnosti
glasbe od pradavnine do sodobnosti. Učenci poglabljajo glasbena znanja
in sposobnosti ter razvijajo estetsko občutljivost, s tem pa gradijo odnos
do zvočnega okolja. Ob raziskovanju in spoznavanju najvidnejših skladate-
ljev vrednotijo njihova dela, ob poslušanju razumejo in uporabljajo glasbene
pojme, npr. pentatonika, absolutna in programska glasba, disonanca, cluster,
jazz . . . , in poglabljajo razumevanje elementov glasbenega oblikovanja.
Tudi pri poslušanju glasbe sta v ospredju razvoj občutljivosti za zvočno
okolje ter pozorna zaznava. Spoznavanje in razumevanje programske glasbe
in glasbenogledališke umetnosti terja umeščanje glasbenih vsebin v določen
kontekst. Pri tem se vzpostavljajo povezave s književnostjo (npr. Romeo in Ju-
lija W. Shakespeara in P. I. Čajkovskega, Krst pri Savici F. Prešerna in S. Osterca),
zgodovinskimi dogodki (Aida G. Verdija), časovnimi obdobji (Orfej po Ovidu
in pri C. Monteverdiju), geografskimi okolji (Bolero M. Ravela, Finska J. Sibeli-
usa, Bela Krajina M. Kozine).
Številne povezave omogoča tudi glasba 20. stoletja, katere razvoj učenci
spoznavajo v 9. razredu. Široka razvejanost oblik, zvrsti in žanrov ter njihova
pestrost in raznolikost so na različne načine povezane s številnimi področji,
npr. z matematiko (dodekafonija, aleatorika), s fiziko in z biologijo (razume-
vanje uporabe izraznih prvin in glasbenih sredstev pri J. Cageju), zgodovino
347
nih nastopov vpliva na doživljanje treme in učencem pomaga pri premošča-
nju izzivov nastopanja v javnosti. Tudi instrumentalna igra kot oblika gibalne
komunikacije predstavlja element medsebojne komunikacije, ki se odvija na
prevladujočem psihomotoričnem področju razvoja. Glasbila kot tehnološki
dosežki učence seznanjajo in ozaveščajo o vlogi in potrebi po glasbenem iz-
ražanju v različnih obdobjih in krajih.
Medpredmetne povezave se preko dejavnosti izvajanja glasbe uresniču-
jejo tudi skozi besedila pesmi, ki učencem približujejo zakladnico domače in
tuje mladinske poezije ter odkrivajo jezikovno podobo ljudskih pesmi, kar
predstavlja neposredno povezavo s slovenščino in tujimi jeziki. Podpirajo šir-
jenje besedišča in spoznavanje tujih jezikov (npr. stara grščina pri Seikilovi
pesmi), širijo narodno pripadnost (Zdravljica, slovenska himna) ter medkul-
turnost (himne in pesmi drugih narodov, npr. nemške – tudi v povezavi z J.
Haydnom).
Poslušanje glasbe
Aktivno poslušanje razvija glasbeno osveščenega poslušalca, ki zna izbrati
glasbo za različne življenjske trenutke in priložnosti ter ustrezno vrednoti
glasbo sodobnosti. Osrednje področje poslušanja glasbe pomeni prepo-
znavo, primerjavo, ugotovitve o glasbi in vrednotenje temeljnih značilnosti
glasbe od pradavnine do sodobnosti. Učenci poglabljajo glasbena znanja
in sposobnosti ter razvijajo estetsko občutljivost, s tem pa gradijo odnos
do zvočnega okolja. Ob raziskovanju in spoznavanju najvidnejših skladate-
ljev vrednotijo njihova dela, ob poslušanju razumejo in uporabljajo glasbene
pojme, npr. pentatonika, absolutna in programska glasba, disonanca, cluster,
jazz . . . , in poglabljajo razumevanje elementov glasbenega oblikovanja.
Tudi pri poslušanju glasbe sta v ospredju razvoj občutljivosti za zvočno
okolje ter pozorna zaznava. Spoznavanje in razumevanje programske glasbe
in glasbenogledališke umetnosti terja umeščanje glasbenih vsebin v določen
kontekst. Pri tem se vzpostavljajo povezave s književnostjo (npr. Romeo in Ju-
lija W. Shakespeara in P. I. Čajkovskega, Krst pri Savici F. Prešerna in S. Osterca),
zgodovinskimi dogodki (Aida G. Verdija), časovnimi obdobji (Orfej po Ovidu
in pri C. Monteverdiju), geografskimi okolji (Bolero M. Ravela, Finska J. Sibeli-
usa, Bela Krajina M. Kozine).
Številne povezave omogoča tudi glasba 20. stoletja, katere razvoj učenci
spoznavajo v 9. razredu. Široka razvejanost oblik, zvrsti in žanrov ter njihova
pestrost in raznolikost so na različne načine povezane s številnimi področji,
npr. z matematiko (dodekafonija, aleatorika), s fiziko in z biologijo (razume-
vanje uporabe izraznih prvin in glasbenih sredstev pri J. Cageju), zgodovino
347
