Page 350 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 350
mina Tomšič
(Žalostinka žrtvam Hirošime K. Pendereckega), geografijo (jazz, glasbe sveta).
Ajtnik (2001) je posamezne glasbene primere razvrstila tudi glede na vzbuja-
nje različnih razpoloženj, kar nudi zanimivo izhodišče za širše oblike in načine
vključevanja glasbe v šolski prostor (npr. veselje arije Marsičesa boš tamkaj po-
grešal W. A. Mozarta, religioznost pri Aleluji G. F. Händla, plesnost Madžarskih
plesov J. Brahmsa ali Bolera M. Ravela). Poleg tega predstavlja tudi številna
glasbena dela glede na različne tematike; od praznovanj (Božični oratorij J. S.
Bacha), prizorov iz narave (Pastoralna simfonija L. van Beethovna, Štirje letni
časi A. Vivaldija, Morje C. Debussyja), rastlinskega (Lan A. Lajovica) in žival-
skega sveta (Katalog ptic O. Messiana, Živalski karneval C. Saint-Saënsa) do
različnih pokrajin in nebesnih teles (Rezijanska v priredbi A. Srebotnjaka, Pla-
neti G. Holsta) itd.
Ustvarjanje glasbe
Ustvarjanje v glasbi ne pomeni le osnovnega vzgiba, ki sproži in oblikuje pro-
ces ustvarjanja in izražanja novih glasbenih idej, v procesu učenja glasbe pa
pomeni osrednjo, aktivno metodo učenja, ki omogoča uporabo in prenos
znanj v nove glasbene dosežke. Metoda je hkrati sinteza vseh glasbenih de-
javnosti in jih smiselno zaokroža. Pomeni ne le uporabo znanj, pač pa tudi iz-
ražanje in raziskovanje zvoka oz. glasbe. V tretjem vzgojno-izobraževalnem
obdobju je v večji meri zastopano skozi poustvarjanje glasbenih del, pevsko
ali instrumentalno oblikovanje spremljav in drugih glasbenih vsebin (glas-
bene oblike, zvočni eksperimenti, improvizacija . . .) in skozi ustvarjalni izraz
glasbenih doživetij in predstav o izbrani glasbi.
Ustvarjalnost pri glasbi podpira razvoj glasbenih znanj, sposobnosti in
spretnosti, razvija verbalno in neverbalno komunikacijo, spodbuja aktiven
odnos do glasbenih in širših umetniških vrednot, stopnjuje splošno narav-
nanost v ustvarjalnost ter vpliva na glasbene interese in udejstvovanje v šoli
ter zunaj nje (Oblak 1997). Pri pouku glasbe ima, kot v raziskavi ugotavljajo
Hogenes idr. (2016), pozitivne vplive na akademske dosežke, saj med drugim
predstavlja napredno obliko problemskega pristopa, ki vključuje spomin,
učenje in sklepanje. Med oblikami ustvarjanja v glasbi se v tem obdobju po-
javljajo zlasti raziskovanje zvočnih sredstev (povezava z naravoslovjem) ter
dosežki na področju ustvarjanja glasbenih motivov, tem, ritmov ter prepro-
stih glasbenih oblik.
Vse glasbene dejavnosti, predvsem pa ustvarjalnost, spodbujajo splošno
naravnanost v ustvarjalnost tudi na drugih področjih, zlasti besednem, likov-
nem in gibno-plesnem. Medpredmetne povezave so na tem področju po-
gosto dvosmerne. Tako v povezavi z jeziki na področju ustvarjalnosti izstopa
348
(Žalostinka žrtvam Hirošime K. Pendereckega), geografijo (jazz, glasbe sveta).
Ajtnik (2001) je posamezne glasbene primere razvrstila tudi glede na vzbuja-
nje različnih razpoloženj, kar nudi zanimivo izhodišče za širše oblike in načine
vključevanja glasbe v šolski prostor (npr. veselje arije Marsičesa boš tamkaj po-
grešal W. A. Mozarta, religioznost pri Aleluji G. F. Händla, plesnost Madžarskih
plesov J. Brahmsa ali Bolera M. Ravela). Poleg tega predstavlja tudi številna
glasbena dela glede na različne tematike; od praznovanj (Božični oratorij J. S.
Bacha), prizorov iz narave (Pastoralna simfonija L. van Beethovna, Štirje letni
časi A. Vivaldija, Morje C. Debussyja), rastlinskega (Lan A. Lajovica) in žival-
skega sveta (Katalog ptic O. Messiana, Živalski karneval C. Saint-Saënsa) do
različnih pokrajin in nebesnih teles (Rezijanska v priredbi A. Srebotnjaka, Pla-
neti G. Holsta) itd.
Ustvarjanje glasbe
Ustvarjanje v glasbi ne pomeni le osnovnega vzgiba, ki sproži in oblikuje pro-
ces ustvarjanja in izražanja novih glasbenih idej, v procesu učenja glasbe pa
pomeni osrednjo, aktivno metodo učenja, ki omogoča uporabo in prenos
znanj v nove glasbene dosežke. Metoda je hkrati sinteza vseh glasbenih de-
javnosti in jih smiselno zaokroža. Pomeni ne le uporabo znanj, pač pa tudi iz-
ražanje in raziskovanje zvoka oz. glasbe. V tretjem vzgojno-izobraževalnem
obdobju je v večji meri zastopano skozi poustvarjanje glasbenih del, pevsko
ali instrumentalno oblikovanje spremljav in drugih glasbenih vsebin (glas-
bene oblike, zvočni eksperimenti, improvizacija . . .) in skozi ustvarjalni izraz
glasbenih doživetij in predstav o izbrani glasbi.
Ustvarjalnost pri glasbi podpira razvoj glasbenih znanj, sposobnosti in
spretnosti, razvija verbalno in neverbalno komunikacijo, spodbuja aktiven
odnos do glasbenih in širših umetniških vrednot, stopnjuje splošno narav-
nanost v ustvarjalnost ter vpliva na glasbene interese in udejstvovanje v šoli
ter zunaj nje (Oblak 1997). Pri pouku glasbe ima, kot v raziskavi ugotavljajo
Hogenes idr. (2016), pozitivne vplive na akademske dosežke, saj med drugim
predstavlja napredno obliko problemskega pristopa, ki vključuje spomin,
učenje in sklepanje. Med oblikami ustvarjanja v glasbi se v tem obdobju po-
javljajo zlasti raziskovanje zvočnih sredstev (povezava z naravoslovjem) ter
dosežki na področju ustvarjanja glasbenih motivov, tem, ritmov ter prepro-
stih glasbenih oblik.
Vse glasbene dejavnosti, predvsem pa ustvarjalnost, spodbujajo splošno
naravnanost v ustvarjalnost tudi na drugih področjih, zlasti besednem, likov-
nem in gibno-plesnem. Medpredmetne povezave so na tem področju po-
gosto dvosmerne. Tako v povezavi z jeziki na področju ustvarjalnosti izstopa
348
