Page 351 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 351
Glasbene dejavnosti kot povezovalni element medpredmetnih povezav
razvijanje sposobnosti ubesedovanja glasbenih vtisov. Pogosto poteka po-
vezava v obratni smeri, tako da učenci besedno vsebino uglasbijo. Povezava
z likovnostjo se kaže v celotnih doživljajsko-ekspresivnih doživetjih ob po-
slušanju glasbenega dela ali pa kot neposreden odziv na posamezne izrazne
elemente (Oblak 1981). V povezavah pogosto zaznamo portrete glasbenih
ustvarjalcev in poustvarjalcev (npr. portret M. Kogoja V. Pilona), upodobitve
glasbil (Violina, obešena na steni P. Picassa), glasbenih prizorov (Ples v kazini
B. Jakca) ter glasbene pojme v likovni umetnosti (Kompozicija IV V. Kandin-
skega, Fuga v rdečem P. Kleeja). Glede na individualne interese učencev se
pojavlja tudi vključevanje gibno-plesnega izraza ob poslušanju glasbe, kar
potrjuje primarnost telesnega odziva na glasbo.
Medpredmetno povezovanje preko vsebin in pojmov
V izhodišču tovrstnega povezovanja so skupne vsebine in pojmi, ki so po
Bloomu (1956) taksonomsko opredeljeni po področjih za kognitivni razvoj
(znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje), afektivni ra-
zvoj (sprejemanje, reagiranje, usvajanj vrednot, organiziranost vrednot, ra-
zvoj celovitega značaja) ter psihomotorični razvoj (veliki gibi, mali gibi, ne-
besedno sporočanje, govorne spretnosti).
Na podlagi UN za GVZ (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011č, 28–29) izpo-
stavljamo nekaj izbranih povezav na ravni vsebin in pojmov:
– slovenščina in tuji jeziki: umetnostna besedila, besedni zaklad, razločna
izreka, naglas, poezija, knjižni jezik idr.;
– matematika: vzorec, zaporedje, liki, podobnost idr.;
– naravoslovje: zvok, nihanje, frekvenca, zvočila, sprejemniki zvoka;
– biologija: okolje, gibanje, čutila, sluh, dihanje, vdih, izdih, govor idr.;
– geografija: naravna in kulturna dediščina, kulturno sodelovanje, slo-
vensko etnično ozemlje idr.;
– zgodovina: kulturna dediščina, zgodovinski čas in prostor, zgodovinski
viri in dogodki, kulturni razvoj, zgodovinska obdobja, narodna zavest,
etnolog, ljudska kultura, arhiv idr.;
– likovna vzgoja: stilna obdobja, prostor, oblika, kontrast, enakost, barva,
dinamika, zvok, gibanje, okrasek, motiv, ubranosti, neskladje, ritmično
ponavljanje, idr.;
– športna vzgoja: vaje za pravilno držo, dihalne vaje, zdravo okolje idr.;
– državljanska vzgoja in etika: narodna pripadnost, nacionalna kultura in
identiteta, medkulturnost, mediji, medijski prostor, subkultura, simboli,
kulturna dediščina, prazniki, verstva idr.;
349
razvijanje sposobnosti ubesedovanja glasbenih vtisov. Pogosto poteka po-
vezava v obratni smeri, tako da učenci besedno vsebino uglasbijo. Povezava
z likovnostjo se kaže v celotnih doživljajsko-ekspresivnih doživetjih ob po-
slušanju glasbenega dela ali pa kot neposreden odziv na posamezne izrazne
elemente (Oblak 1981). V povezavah pogosto zaznamo portrete glasbenih
ustvarjalcev in poustvarjalcev (npr. portret M. Kogoja V. Pilona), upodobitve
glasbil (Violina, obešena na steni P. Picassa), glasbenih prizorov (Ples v kazini
B. Jakca) ter glasbene pojme v likovni umetnosti (Kompozicija IV V. Kandin-
skega, Fuga v rdečem P. Kleeja). Glede na individualne interese učencev se
pojavlja tudi vključevanje gibno-plesnega izraza ob poslušanju glasbe, kar
potrjuje primarnost telesnega odziva na glasbo.
Medpredmetno povezovanje preko vsebin in pojmov
V izhodišču tovrstnega povezovanja so skupne vsebine in pojmi, ki so po
Bloomu (1956) taksonomsko opredeljeni po področjih za kognitivni razvoj
(znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje), afektivni ra-
zvoj (sprejemanje, reagiranje, usvajanj vrednot, organiziranost vrednot, ra-
zvoj celovitega značaja) ter psihomotorični razvoj (veliki gibi, mali gibi, ne-
besedno sporočanje, govorne spretnosti).
Na podlagi UN za GVZ (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011č, 28–29) izpo-
stavljamo nekaj izbranih povezav na ravni vsebin in pojmov:
– slovenščina in tuji jeziki: umetnostna besedila, besedni zaklad, razločna
izreka, naglas, poezija, knjižni jezik idr.;
– matematika: vzorec, zaporedje, liki, podobnost idr.;
– naravoslovje: zvok, nihanje, frekvenca, zvočila, sprejemniki zvoka;
– biologija: okolje, gibanje, čutila, sluh, dihanje, vdih, izdih, govor idr.;
– geografija: naravna in kulturna dediščina, kulturno sodelovanje, slo-
vensko etnično ozemlje idr.;
– zgodovina: kulturna dediščina, zgodovinski čas in prostor, zgodovinski
viri in dogodki, kulturni razvoj, zgodovinska obdobja, narodna zavest,
etnolog, ljudska kultura, arhiv idr.;
– likovna vzgoja: stilna obdobja, prostor, oblika, kontrast, enakost, barva,
dinamika, zvok, gibanje, okrasek, motiv, ubranosti, neskladje, ritmično
ponavljanje, idr.;
– športna vzgoja: vaje za pravilno držo, dihalne vaje, zdravo okolje idr.;
– državljanska vzgoja in etika: narodna pripadnost, nacionalna kultura in
identiteta, medkulturnost, mediji, medijski prostor, subkultura, simboli,
kulturna dediščina, prazniki, verstva idr.;
349
