Page 348 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 348
mina Tomšič
(Oblak 2000). Odprtost UN za GVZ (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011č) uči-
telju omogoča avtonomno izbiro glasbenega repertoarja posameznega ra-
zreda, ki ga določajo izbrana didaktična gradiva ali pa program oblikuje sa-
mostojno.³ Slednji način učitelju omogoča ustvarjalen izbor glasbenih vse-
bin, a mora pri tem paziti na raznovrsten izvajalski – pevski in instrumentalni
– ter poslušalski repertoar, ki ga, ob upoštevanju načela umetniške vredno-
sti, prilagaja izkušnjam, zmožnostim in interesom učencev. Učenje zaokroža
ustvarjalnost kot preplet in skupna nit vseh glasbenih in z glasbo povezanih
dejavnosti.
Izvajanje glasbe
Operativni cilji so vezani na pevsko in instrumentalno izvajanje eno- in več-
glasja iz domače in tuje ljudske in umetne glasbe ter segajo od glasbe prvo-
tnih ljudstev od glasbene sodobnosti. Ob petju in instrumentalnem izvaja-
nju učenci razvijajo in poglabljajo ritmični, melodični in harmonski posluh,
poglabljajo poznavanje glasbenih oblik, zasedb, žanrov in zvrsti. Pozornost
usmerjamo tudi k izboljševanju pevske tehnike in stopnjevanju tehnike igra-
nja na glasbila. Cilj učenja glasbe naj bo usmerjen v doživeto interpretacijo,
učence pri tem usmerjamo k razmišljanju in poustvarjanju, vezanem na zna-
čaj skladbe, ki izhaja iz tako glasbene kot besedne vsebine pesmi, njen ka-
rakter pa narekuje tudi izbiro izvajalskega sestava ter doživljanje posamezne
izvedbe skozi interpretacijska sredstva. Skozi celoten proces učence spodbu-
jamo k samovrednotenju in vrednotenju dosežkov drugih.
Petje z izvajalsko tehniko je v tem obdobju pomemben dejavnik oblikova-
nja zdravega glasu ter kakovosti izreke. Za B. Oblak (1995, 5) predstavlja sesta-
vino človekovega kulturnega bivanja v vseh okoljih planeta, od pradavnine
do danes. Pri tem izpostavlja povezavo glasbene in besedne govorice kot naj-
bolj izrazite in razširjene povezave, njuna medsebojna estetska sinteza pa se
»izkazuje preko motorično-govorne pevske reprodukcije in po oblikovni za-
snovi, ki izhaja iz organiziranega ritma. Glasba, združena z besedo, povečuje
izrazno bogastvo, besedilo pa daje melodiji snovno vsebino.« Petje učencem
predstavlja pomembno obliko medsebojne komunikacije, ki spodbuja po-
zorno poslušanje, samozaupanje, pozornost, razvija sodelovanje, primerja-
nje in ima pomembno funkcijo povezovanja skupine. Nastopa kot pomem-
ben del šolskih prireditev in proslav, kar izraža glasbeno nenadomestljivo
funkcijo povezovanja in estetske vzgoje. Pogostost petja in z njim poveza-
³ Trenutno so veljavna gradiva za glasbo v 3. VIO Pesek (2018; 2019a; 2019b) ter Vrbančič, Prel in
Veit (2005; 2007; 2009).
346
(Oblak 2000). Odprtost UN za GVZ (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011č) uči-
telju omogoča avtonomno izbiro glasbenega repertoarja posameznega ra-
zreda, ki ga določajo izbrana didaktična gradiva ali pa program oblikuje sa-
mostojno.³ Slednji način učitelju omogoča ustvarjalen izbor glasbenih vse-
bin, a mora pri tem paziti na raznovrsten izvajalski – pevski in instrumentalni
– ter poslušalski repertoar, ki ga, ob upoštevanju načela umetniške vredno-
sti, prilagaja izkušnjam, zmožnostim in interesom učencev. Učenje zaokroža
ustvarjalnost kot preplet in skupna nit vseh glasbenih in z glasbo povezanih
dejavnosti.
Izvajanje glasbe
Operativni cilji so vezani na pevsko in instrumentalno izvajanje eno- in več-
glasja iz domače in tuje ljudske in umetne glasbe ter segajo od glasbe prvo-
tnih ljudstev od glasbene sodobnosti. Ob petju in instrumentalnem izvaja-
nju učenci razvijajo in poglabljajo ritmični, melodični in harmonski posluh,
poglabljajo poznavanje glasbenih oblik, zasedb, žanrov in zvrsti. Pozornost
usmerjamo tudi k izboljševanju pevske tehnike in stopnjevanju tehnike igra-
nja na glasbila. Cilj učenja glasbe naj bo usmerjen v doživeto interpretacijo,
učence pri tem usmerjamo k razmišljanju in poustvarjanju, vezanem na zna-
čaj skladbe, ki izhaja iz tako glasbene kot besedne vsebine pesmi, njen ka-
rakter pa narekuje tudi izbiro izvajalskega sestava ter doživljanje posamezne
izvedbe skozi interpretacijska sredstva. Skozi celoten proces učence spodbu-
jamo k samovrednotenju in vrednotenju dosežkov drugih.
Petje z izvajalsko tehniko je v tem obdobju pomemben dejavnik oblikova-
nja zdravega glasu ter kakovosti izreke. Za B. Oblak (1995, 5) predstavlja sesta-
vino človekovega kulturnega bivanja v vseh okoljih planeta, od pradavnine
do danes. Pri tem izpostavlja povezavo glasbene in besedne govorice kot naj-
bolj izrazite in razširjene povezave, njuna medsebojna estetska sinteza pa se
»izkazuje preko motorično-govorne pevske reprodukcije in po oblikovni za-
snovi, ki izhaja iz organiziranega ritma. Glasba, združena z besedo, povečuje
izrazno bogastvo, besedilo pa daje melodiji snovno vsebino.« Petje učencem
predstavlja pomembno obliko medsebojne komunikacije, ki spodbuja po-
zorno poslušanje, samozaupanje, pozornost, razvija sodelovanje, primerja-
nje in ima pomembno funkcijo povezovanja skupine. Nastopa kot pomem-
ben del šolskih prireditev in proslav, kar izraža glasbeno nenadomestljivo
funkcijo povezovanja in estetske vzgoje. Pogostost petja in z njim poveza-
³ Trenutno so veljavna gradiva za glasbo v 3. VIO Pesek (2018; 2019a; 2019b) ter Vrbančič, Prel in
Veit (2005; 2007; 2009).
346
