Page 361 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 361
Medpodročno povezovanje v vrtcu s slovenskim učnim jezikom v Italiji
kom s skromnim besediščem, otrokom, ki imajo govorne težave, otrokom, ki
se izražajo izključno v narečju, otrokom, ki spoznavajo slovenščino kot drugi
ali tuji jezik, seveda pa morajo ustrezati tudi otrokom, ki že odlično obvladajo
slovenski jezik. Slednjim je potrebno nuditi jezikovno nadgradnjo in kakovo-
stne jezikovne dejavnosti.
Kot meni B. Baloh (2019), mlajši otroci jezik/jezike usvajajo z lahkoto, ven-
dar je pomembno poudariti, da mora poučevanje/usvajanje jezika v pred-
šolskem obdobju potekati načrtovano, saj zahteva posebej izdelane in pre-
mišljene metode ter pristope poučevanja, ki morajo temeljiti na poznava-
nju otrokovega razvoja in učenja v predšolskem obdobju. Avtorica prav tako
ugotavlja, da je pri zgodnjem učenju/poučevanju jezika/jezikov otrokova po-
zitivna izkušnja z jezikom največja motivacija za nadaljnje delo in spodbuda
za doseganje višje ravni znanja. Za otroka v predšolskem obdobju je jezik
le sporazumevalno/sporočanjsko sredstvo in nikoli cilj, saj otroka zanimajo
nove informacije, zanima ga, kaj z jezikom sporočamo, ne pa jezik kot tak-
šen z vsemi njegovimi slovničnimi in pragmatičnimi razsežnostmi. Otrok za
razvoj govora potrebuje predvsem spodbudno okolje, v katerem bo lahko
uporabljal govor. To pomeni, da mora imeti priložnost slišati in uporabiti go-
vor v različnih okoliščinah, pri tem pa potrebuje tudi spodbudo odraslih in
vrstnikov. Področje, kjer lahko otrok izrazi sporazumevalno zmožnost tudi z
drugimi jeziki, je prav gotovo področje umetnosti. V nadaljevanju bomo iz-
postavili področje glasbe, ki bo tudi predmet medpodročnega povezovanja
v raziskavi, predstavljeni v prispevku.
Glasbene dejavnosti v vrtcu
Glasba je sestavni del mnogih dejavnosti, ki se vsakodnevno odvijajo v otro-
škem vrtcu. Pogosto jo združujemo z gibanjem, predvsem z ustvarjalnim gi-
bom in s plesom. Glasbene dejavnosti močno vplivajo na otrokovo čustveno
in emocionalno odzivanje. Kot meni A. Pesek (1997), otrok ob poslušanju pri-
dobi znanje o zvočnem delu, predstave in svoja glasbena doživetja izraža be-
sedno, gibalno in likovno. B. Sicherl Kafol (2001) je mnenja, da otrok v primer-
nem učnem okolju razvija pozornost in občutljivost za zvočno okolje, spo-
min, sposobnost estetskega doživljanja, vrednotenja glasbe in komunikacije.
J. Črčinovič Rozman (1996) poudarja, da sta zaznavanje zvočnih dražljajev in
dajanje pomena zvočnim zaznavam pomembna pri glasbenih predstavah,
ki nastajajo v ustvarjalnem procesu. Zato sta interes in motivacija sestavni
del mentalnih procesov, ki slišanemu dajejo določen pomen. Z glasbenimi
dejavnostmi spodbujamo doživljanje glasbe (s petjem pesmi, spremljavo z
glasbili, z ustvarjanjem vokalnih in inštrumentalnih vsebin, s poslušanjem
359
kom s skromnim besediščem, otrokom, ki imajo govorne težave, otrokom, ki
se izražajo izključno v narečju, otrokom, ki spoznavajo slovenščino kot drugi
ali tuji jezik, seveda pa morajo ustrezati tudi otrokom, ki že odlično obvladajo
slovenski jezik. Slednjim je potrebno nuditi jezikovno nadgradnjo in kakovo-
stne jezikovne dejavnosti.
Kot meni B. Baloh (2019), mlajši otroci jezik/jezike usvajajo z lahkoto, ven-
dar je pomembno poudariti, da mora poučevanje/usvajanje jezika v pred-
šolskem obdobju potekati načrtovano, saj zahteva posebej izdelane in pre-
mišljene metode ter pristope poučevanja, ki morajo temeljiti na poznava-
nju otrokovega razvoja in učenja v predšolskem obdobju. Avtorica prav tako
ugotavlja, da je pri zgodnjem učenju/poučevanju jezika/jezikov otrokova po-
zitivna izkušnja z jezikom največja motivacija za nadaljnje delo in spodbuda
za doseganje višje ravni znanja. Za otroka v predšolskem obdobju je jezik
le sporazumevalno/sporočanjsko sredstvo in nikoli cilj, saj otroka zanimajo
nove informacije, zanima ga, kaj z jezikom sporočamo, ne pa jezik kot tak-
šen z vsemi njegovimi slovničnimi in pragmatičnimi razsežnostmi. Otrok za
razvoj govora potrebuje predvsem spodbudno okolje, v katerem bo lahko
uporabljal govor. To pomeni, da mora imeti priložnost slišati in uporabiti go-
vor v različnih okoliščinah, pri tem pa potrebuje tudi spodbudo odraslih in
vrstnikov. Področje, kjer lahko otrok izrazi sporazumevalno zmožnost tudi z
drugimi jeziki, je prav gotovo področje umetnosti. V nadaljevanju bomo iz-
postavili področje glasbe, ki bo tudi predmet medpodročnega povezovanja
v raziskavi, predstavljeni v prispevku.
Glasbene dejavnosti v vrtcu
Glasba je sestavni del mnogih dejavnosti, ki se vsakodnevno odvijajo v otro-
škem vrtcu. Pogosto jo združujemo z gibanjem, predvsem z ustvarjalnim gi-
bom in s plesom. Glasbene dejavnosti močno vplivajo na otrokovo čustveno
in emocionalno odzivanje. Kot meni A. Pesek (1997), otrok ob poslušanju pri-
dobi znanje o zvočnem delu, predstave in svoja glasbena doživetja izraža be-
sedno, gibalno in likovno. B. Sicherl Kafol (2001) je mnenja, da otrok v primer-
nem učnem okolju razvija pozornost in občutljivost za zvočno okolje, spo-
min, sposobnost estetskega doživljanja, vrednotenja glasbe in komunikacije.
J. Črčinovič Rozman (1996) poudarja, da sta zaznavanje zvočnih dražljajev in
dajanje pomena zvočnim zaznavam pomembna pri glasbenih predstavah,
ki nastajajo v ustvarjalnem procesu. Zato sta interes in motivacija sestavni
del mentalnih procesov, ki slišanemu dajejo določen pomen. Z glasbenimi
dejavnostmi spodbujamo doživljanje glasbe (s petjem pesmi, spremljavo z
glasbili, z ustvarjanjem vokalnih in inštrumentalnih vsebin, s poslušanjem
359
