Page 362 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 362
bara Baloh, Petra Furlan, Bojana Kralj in Ester Derganc
zvokov iz narave in okolja, različne zvrsti glasbe, z izražanjem glasbenih doži-
vetij in predstav z gibalno, likovno in besedno komunikacijo). Petje pesmi
je za otroka izraz čutnega stanja in predstavlja čustveno pripravljenost, ki
se pojavlja ob večkratnem petju iste pesmi. Petje povezuje z gibalno-plesno
dejavnostjo in oblikuje inštrumentalne spremljave. Pri izvajanju ritmičnih ali
melodičnih vsebin razvija glasbeno pomnjenje in sposobnost koncentracije.
Zvok je osnovna prvina, ki otroku pomeni spodbudo za glasbeno ustvarja-
nje z zvočili in glasbili. Z izbiro glasbil mu omogočamo, da razvija občutlji-
vost za zvoke, ki imajo različno glasnost, barvo, trajanje, višino idr., da sa-
mostojno eksperimentira s šumi in toni, izbira zvočila in glasbila ter ustvarja
zvočne vzorce. Otrok tako ustvarja v glasbi (izmišljanje in oblikovanje glasbe-
nih vsebin) in ob glasbi (gibalno, likovno in besedno izražanje). Zmožnost za
glasbeno ustvarjalnost se kaže v razvoju glasbenih sposobnosti in spretnosti.
Otrok glasbene vokalne in inštrumentalne vsebine ustvarja med igro. Igra je
tisti dejavnik, ki ga spodbuja k raziskovanju zvokov, eksperimentiranju z gla-
som, materiali, sredstvi, glasbili, ustvarjanju lastnih inštrumentalnih skladb,
zvočnih slik, oblikovanju in izdelovanju otroških glasbil. S poslušanjem zvo-
kov, ki jih izvaja z različnimi glasbili in zvočili, pridobiva izkušnje na pod-
ročju sprejemanja glasbe, razvija sposobnost pozornega poslušanja in estet-
ski okus. Kot meni O. Denac (2010), aktivno poslušanje glasbe otroka spod-
buja k poustvarjanju glasbenih vsebin. Svoja doživetja zvočnih predstav želi
tudi izraziti. Običajno sta glasba in gibanje neločljivo povezani celoti. Otrok
preko gibanja slušne vtise poskuša prenesti v gibanje. Z gibanjem izraža glas-
bene vsebine, doživetja glasbenih vsebin in značilnosti zvoka (tempo, dina-
miko, agogiko, višino, trajanje, ritem idr.).
Izkustveni in raziskovalni pristop ter delo v zunanjem učnem okolju
Podajanje vsebin skozi pristope, ki spodbujajo opazovanje, razmišljanje,
ustvarjanje ter omogočajo lažje pomnjenje, se vedno znova izkazuje kot
učinkovitejše v primerjavi s tradicionalnimi pristopi. B. Marentič Požarnik
(1998) izpostavlja, naj poučevanje in učenje temeljita na trajnem spreminja-
nju posameznika in ne na pridobivanju znanj, spretnosti in stališč. Raziskave
(Cencič in Pergar-Kuščer 2012; Baloh in Cencič 2018; Komljanc 2010) kažejo, da
spodbudno in zunanje učno okolje bistveno prispeva k oblikovanju popol-
nejše sporazumevalne zmožnosti otrok tudi v večjezičnem in večkulturnem
okolju. Kot menita M. Cencič in M. Pergar-Kuščar (2012), se danes poudarja po-
men interaktivnih učnih okolij, ki naj bi bila hkrati izobraževalna, ustvarjalna
in zabavna okolja učenja; poleg tega naj bi spodbujala izražanje različnih
inteligentnosti otrok.
360
zvokov iz narave in okolja, različne zvrsti glasbe, z izražanjem glasbenih doži-
vetij in predstav z gibalno, likovno in besedno komunikacijo). Petje pesmi
je za otroka izraz čutnega stanja in predstavlja čustveno pripravljenost, ki
se pojavlja ob večkratnem petju iste pesmi. Petje povezuje z gibalno-plesno
dejavnostjo in oblikuje inštrumentalne spremljave. Pri izvajanju ritmičnih ali
melodičnih vsebin razvija glasbeno pomnjenje in sposobnost koncentracije.
Zvok je osnovna prvina, ki otroku pomeni spodbudo za glasbeno ustvarja-
nje z zvočili in glasbili. Z izbiro glasbil mu omogočamo, da razvija občutlji-
vost za zvoke, ki imajo različno glasnost, barvo, trajanje, višino idr., da sa-
mostojno eksperimentira s šumi in toni, izbira zvočila in glasbila ter ustvarja
zvočne vzorce. Otrok tako ustvarja v glasbi (izmišljanje in oblikovanje glasbe-
nih vsebin) in ob glasbi (gibalno, likovno in besedno izražanje). Zmožnost za
glasbeno ustvarjalnost se kaže v razvoju glasbenih sposobnosti in spretnosti.
Otrok glasbene vokalne in inštrumentalne vsebine ustvarja med igro. Igra je
tisti dejavnik, ki ga spodbuja k raziskovanju zvokov, eksperimentiranju z gla-
som, materiali, sredstvi, glasbili, ustvarjanju lastnih inštrumentalnih skladb,
zvočnih slik, oblikovanju in izdelovanju otroških glasbil. S poslušanjem zvo-
kov, ki jih izvaja z različnimi glasbili in zvočili, pridobiva izkušnje na pod-
ročju sprejemanja glasbe, razvija sposobnost pozornega poslušanja in estet-
ski okus. Kot meni O. Denac (2010), aktivno poslušanje glasbe otroka spod-
buja k poustvarjanju glasbenih vsebin. Svoja doživetja zvočnih predstav želi
tudi izraziti. Običajno sta glasba in gibanje neločljivo povezani celoti. Otrok
preko gibanja slušne vtise poskuša prenesti v gibanje. Z gibanjem izraža glas-
bene vsebine, doživetja glasbenih vsebin in značilnosti zvoka (tempo, dina-
miko, agogiko, višino, trajanje, ritem idr.).
Izkustveni in raziskovalni pristop ter delo v zunanjem učnem okolju
Podajanje vsebin skozi pristope, ki spodbujajo opazovanje, razmišljanje,
ustvarjanje ter omogočajo lažje pomnjenje, se vedno znova izkazuje kot
učinkovitejše v primerjavi s tradicionalnimi pristopi. B. Marentič Požarnik
(1998) izpostavlja, naj poučevanje in učenje temeljita na trajnem spreminja-
nju posameznika in ne na pridobivanju znanj, spretnosti in stališč. Raziskave
(Cencič in Pergar-Kuščer 2012; Baloh in Cencič 2018; Komljanc 2010) kažejo, da
spodbudno in zunanje učno okolje bistveno prispeva k oblikovanju popol-
nejše sporazumevalne zmožnosti otrok tudi v večjezičnem in večkulturnem
okolju. Kot menita M. Cencič in M. Pergar-Kuščar (2012), se danes poudarja po-
men interaktivnih učnih okolij, ki naj bi bila hkrati izobraževalna, ustvarjalna
in zabavna okolja učenja; poleg tega naj bi spodbujala izražanje različnih
inteligentnosti otrok.
360
