Page 364 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 364
bara Baloh, Petra Furlan, Bojana Kralj in Ester Derganc
skrb zaradi različnih posebnih potreb otrok ipd. (Carrier, Tugurian in Tomson
2013; Rickinson idr. 2012). Obenem pa predstavljamo številne raziskave, ki do-
kazujejo pozitivne učinke tovrstnega pouka. Otrok se pri učenju v naravnih
učni okoljih namreč razvija celostno – na fizičnem, čustvenem in osebnem
področju, razvija se socialno (s številnimi socialnimi interakcijami) in nena-
zadnje tudi na kognitivnem področju, saj se iz pridobljenih izkušenj nauči
veliko novega (Malone 2008).
Izkustveni in raziskovalni pristop v zunanjem učnem okolju vsekakor pred-
stavlja izziv, tako z vidika priprave vzgojitelja, načrtovanja dejavnosti, kot tudi
z vidika izvedbe samih dejavnosti. V nadaljevanju predstavljamo našo štu-
dijo primera, kjer smo na osnovi raziskovanega in izkustvenega pristopa v
zunanjem učnem prostoru medpodročno povezali naravo, jezik, gibanje in
umetnost (glasbo).
Empirični del
Opredelitev problema, namen in cilj akcijske raziskave
V nadaljevanju predstavljamo rezultate akcijske raziskave, ki temelji na vklju-
čevanju sodobnih in inovativnih oblik poučevanja v vrtcu s slovenskim in
vrtcu z italijanskim učnim jezikom v Italiji. Pri oblikovanju didaktičnih dejav-
nosti smo upoštevali naslednja didaktična izhodišča in metode dela: didak-
tično igro, spodbudno učno okolje, izkustveno/aktivno učenje ter učenje v
avtentičnem, zunanjem učnem okolju.
Glavni cilj raziskave je bil ustvariti vezno nit med vsemi ključnimi evrop-
skimi kompetencami, zato smo uporabili inovativne metode in pristope po-
učevanja, predvsem z vidika medpodročnih povezav. Otroci so bili vseskozi
aktivno soudeleženi na več kurikularnih področjih oziroma so se aktivno od-
zivali na raznolike spodbude in ponudbe s strani odraslih, ki so ponujali de-
javnosti, predvsem pa izkušnje v zunanjem učnem okolju.
Vzorec
V projekt je bilo vključenih 52 otrok: 28 vrtčevskih otrok iz heterogene sku-
pine starosti 3–6 let iz vrtca s slovenskim učnim jezikom v Italiji (dejavno-
sti otrok starostne skupine 3–5 v nadaljevanju predstavljamo kot skupino A;
dejavnosti otrok starih 5–6 kot skupino B), 12 vrtčevskih otrok iz heterogene
skupine starosti 5–6 let iz vrtca z italijanskim učnim jezikom v Italiji (v nada-
ljevanju skupina C) ter 12 učencev iz prvega in drugega razreda osnovne šole
s slovenskim učnim jezikom (v nadaljevanju združeni s skupino B). Polovica
otrok, ki je v času raziskave obiskovala vrtec s slovenskim učnim jezikom, je
bila iz italijanskih ali slovensko-italijanskih družin. Nekateri triletni otroci iz
362
skrb zaradi različnih posebnih potreb otrok ipd. (Carrier, Tugurian in Tomson
2013; Rickinson idr. 2012). Obenem pa predstavljamo številne raziskave, ki do-
kazujejo pozitivne učinke tovrstnega pouka. Otrok se pri učenju v naravnih
učni okoljih namreč razvija celostno – na fizičnem, čustvenem in osebnem
področju, razvija se socialno (s številnimi socialnimi interakcijami) in nena-
zadnje tudi na kognitivnem področju, saj se iz pridobljenih izkušenj nauči
veliko novega (Malone 2008).
Izkustveni in raziskovalni pristop v zunanjem učnem okolju vsekakor pred-
stavlja izziv, tako z vidika priprave vzgojitelja, načrtovanja dejavnosti, kot tudi
z vidika izvedbe samih dejavnosti. V nadaljevanju predstavljamo našo štu-
dijo primera, kjer smo na osnovi raziskovanega in izkustvenega pristopa v
zunanjem učnem prostoru medpodročno povezali naravo, jezik, gibanje in
umetnost (glasbo).
Empirični del
Opredelitev problema, namen in cilj akcijske raziskave
V nadaljevanju predstavljamo rezultate akcijske raziskave, ki temelji na vklju-
čevanju sodobnih in inovativnih oblik poučevanja v vrtcu s slovenskim in
vrtcu z italijanskim učnim jezikom v Italiji. Pri oblikovanju didaktičnih dejav-
nosti smo upoštevali naslednja didaktična izhodišča in metode dela: didak-
tično igro, spodbudno učno okolje, izkustveno/aktivno učenje ter učenje v
avtentičnem, zunanjem učnem okolju.
Glavni cilj raziskave je bil ustvariti vezno nit med vsemi ključnimi evrop-
skimi kompetencami, zato smo uporabili inovativne metode in pristope po-
učevanja, predvsem z vidika medpodročnih povezav. Otroci so bili vseskozi
aktivno soudeleženi na več kurikularnih področjih oziroma so se aktivno od-
zivali na raznolike spodbude in ponudbe s strani odraslih, ki so ponujali de-
javnosti, predvsem pa izkušnje v zunanjem učnem okolju.
Vzorec
V projekt je bilo vključenih 52 otrok: 28 vrtčevskih otrok iz heterogene sku-
pine starosti 3–6 let iz vrtca s slovenskim učnim jezikom v Italiji (dejavno-
sti otrok starostne skupine 3–5 v nadaljevanju predstavljamo kot skupino A;
dejavnosti otrok starih 5–6 kot skupino B), 12 vrtčevskih otrok iz heterogene
skupine starosti 5–6 let iz vrtca z italijanskim učnim jezikom v Italiji (v nada-
ljevanju skupina C) ter 12 učencev iz prvega in drugega razreda osnovne šole
s slovenskim učnim jezikom (v nadaljevanju združeni s skupino B). Polovica
otrok, ki je v času raziskave obiskovala vrtec s slovenskim učnim jezikom, je
bila iz italijanskih ali slovensko-italijanskih družin. Nekateri triletni otroci iz
362
