Page 365 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 365
Medpodročno povezovanje v vrtcu s slovenskim učnim jezikom v Italiji
vrtca s slovenskim učnim jezikom so se slovenskega jezika začeli učiti čisto na
novo in so bili popolni začetniki. Različne avtorice, ki so se ukvarjale s sloven-
ščino v vrtcih slovenskim učnim jezikom (Pertot 2004; Bogatec 2015, Klanjšček
2017), poudarjajo, da je naloga slovenskega vrtca v Italiji predvsem, da se vr-
tec ne sme spremeniti v vrtec, v katerem bi prevladal italijanski jezikovni kod,
ampak mora stremeti k temu, da ohrani položaj in poslanstvo manjšinskega
vrtca, torej da ohranja jezikovno in kulturno identiteto slovenske narodne
skupnosti, s pomembno vlogo pri usvajanju, razvijanju in ohranjanju manj-
šinske materinščine in medgeneracijskega prenašanja njene kulturne dedi-
ščine. Skrb za ohranitev specifike slovenskega vrtca pomeni, da slovenski vr-
tec ne sme postati dvojezičen, zato je bil vzorec otrok, vključenih v raziskavo,
tudi namensko izbran.
Potek akcijske raziskave
Dejavnosti so se izvajale izključno v slovenskem jeziku, medtem ko je sode-
lovanje z italijanskim vrtcem potekalo v dveh jezikih istočasno. Prva vzgoji-
teljica se je z otroki pogovarjala v slovenščini, druga v italijanščini.
Okvirni načrt akcijske raziskave, ki smo ga oblikovali na začetku raziskoval-
nega procesa, smo izpopolnjevali skozi celotno raziskavo. V načrtu smo celo-
tno akcijsko raziskavo razgradili na posamezne uresničljive akcijske korake,
pri čemer je bil vsak korak usmerjen v dejavnost s konkretnimi cilji. Število
akcijskih korakov in njihovo trajanje sta bila odvisna od konkretnega razisko-
valnega problema. Pri vsakem koraku smo v naprej predvideli način, kako
bomo spremljali in beležili učinke, ki bodo nastali v posamezni fazi razis-
kave. Uporabili smo naslednje tehnike zbiranja podatkov: opazovanje z ude-
ležbo, fotografije, avdio- in videoposnetke, izdelke otrok (likovni izdelki, iz-
delani inštrumenti, fotografije . . .), izjave in zgodbe/pripovedi otrok (ustne in
pisne).
Načrt akcijskega raziskovanja je predvideval elemente opazovanja, refle-
ksije, organizacije, eksperimenta, raziskovanja, preverjanja, dokumentiranja
ter vrednotenja.
Pri načrtovanju in izvedbi posameznih dejavnosti smo načrtovali delo na
podlagi motivacije (spodbuditi otrokovo zanimanje in aktivno sodelovanje),
raznolikih dejavnosti (te naj bi otrokom ponujale veliko različnih možnost pri-
dobivanja novih znanj z vseh področij ter seveda izpolnile tudi otrokova pri-
čakovanja preko aktivnega učenja in raziskovanja), opazovanja (za ta del so
bili izredno dragoceni vsi fotografski in filmski posnetki; nastali so trije filmi
– krajši, daljši in v celoti posnet poteka vseh dejavnosti – ter številne fotogra-
fije, ki so pripomogli k natančnemu opazovanju in možnosti preverjanja celo-
363
vrtca s slovenskim učnim jezikom so se slovenskega jezika začeli učiti čisto na
novo in so bili popolni začetniki. Različne avtorice, ki so se ukvarjale s sloven-
ščino v vrtcih slovenskim učnim jezikom (Pertot 2004; Bogatec 2015, Klanjšček
2017), poudarjajo, da je naloga slovenskega vrtca v Italiji predvsem, da se vr-
tec ne sme spremeniti v vrtec, v katerem bi prevladal italijanski jezikovni kod,
ampak mora stremeti k temu, da ohrani položaj in poslanstvo manjšinskega
vrtca, torej da ohranja jezikovno in kulturno identiteto slovenske narodne
skupnosti, s pomembno vlogo pri usvajanju, razvijanju in ohranjanju manj-
šinske materinščine in medgeneracijskega prenašanja njene kulturne dedi-
ščine. Skrb za ohranitev specifike slovenskega vrtca pomeni, da slovenski vr-
tec ne sme postati dvojezičen, zato je bil vzorec otrok, vključenih v raziskavo,
tudi namensko izbran.
Potek akcijske raziskave
Dejavnosti so se izvajale izključno v slovenskem jeziku, medtem ko je sode-
lovanje z italijanskim vrtcem potekalo v dveh jezikih istočasno. Prva vzgoji-
teljica se je z otroki pogovarjala v slovenščini, druga v italijanščini.
Okvirni načrt akcijske raziskave, ki smo ga oblikovali na začetku raziskoval-
nega procesa, smo izpopolnjevali skozi celotno raziskavo. V načrtu smo celo-
tno akcijsko raziskavo razgradili na posamezne uresničljive akcijske korake,
pri čemer je bil vsak korak usmerjen v dejavnost s konkretnimi cilji. Število
akcijskih korakov in njihovo trajanje sta bila odvisna od konkretnega razisko-
valnega problema. Pri vsakem koraku smo v naprej predvideli način, kako
bomo spremljali in beležili učinke, ki bodo nastali v posamezni fazi razis-
kave. Uporabili smo naslednje tehnike zbiranja podatkov: opazovanje z ude-
ležbo, fotografije, avdio- in videoposnetke, izdelke otrok (likovni izdelki, iz-
delani inštrumenti, fotografije . . .), izjave in zgodbe/pripovedi otrok (ustne in
pisne).
Načrt akcijskega raziskovanja je predvideval elemente opazovanja, refle-
ksije, organizacije, eksperimenta, raziskovanja, preverjanja, dokumentiranja
ter vrednotenja.
Pri načrtovanju in izvedbi posameznih dejavnosti smo načrtovali delo na
podlagi motivacije (spodbuditi otrokovo zanimanje in aktivno sodelovanje),
raznolikih dejavnosti (te naj bi otrokom ponujale veliko različnih možnost pri-
dobivanja novih znanj z vseh področij ter seveda izpolnile tudi otrokova pri-
čakovanja preko aktivnega učenja in raziskovanja), opazovanja (za ta del so
bili izredno dragoceni vsi fotografski in filmski posnetki; nastali so trije filmi
– krajši, daljši in v celoti posnet poteka vseh dejavnosti – ter številne fotogra-
fije, ki so pripomogli k natančnemu opazovanju in možnosti preverjanja celo-
363
