Page 369 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 369
Medpodročno povezovanje v vrtcu s slovenskim učnim jezikom v Italiji
nastopajoči so na koncu zapeli Borovničkovo pesem v slovenskem in
italijanskem jeziku. Šestminutni posnetek skupnih dejavnosti smo v za-
ključni fazi projekta delili na spletu z vsemi ostalimi udeleženci projekta
iz cele dežele Furlanije-Julijske krajine.
Sklepne ugotovitve in zaključek
Na osnovi kritične analize oblikovanih gradiv in izvedenih dejavnosti lahko
zaključimo, da je projekt Palček Borovniček primer medpodročnega, med-
kulturnega, medvrstniškega in vertikalnega sodelovanja, ki sledi sodobnim
didaktičnim izhodiščem in pristopom, podani pa so tudi predlogi za izbolj-
šave, in sicer zlasti v obliki sistematičnejšega načrtovanja razvijanja jezikov-
nih zmožnosti prvega jezika v vrtcih s slovenskim učnim jezikom v Italji in
drugega jezika na dvojezičnem območju na Tržaškem.
Na osnovi sistematičnega opazovanja, analize izdelkov, izjav, posnetkov in
pripovedi otrok lahko sklenemo, da so otroci prepoznali prednosti medpo-
dročnega učenja in poučevanja.
Neposreden stik z okoljem je otrokom omogočil, da so ga čim bolje ra-
zumeli, sprejeli in se v njem dobro počutili. Motivacija otrok je bila ves čas
poteka projekta zelo visoka. Preko različnih dejavnosti, naravoslovnih, glas-
benih, gibalnih in jezikovnih, so otroci pridobili ogromno novih informacij in
znanj. Dejavnosti so se prepletale medpodročno, zato ugotavljamo, da bi bilo
za poglabljanje določenih vsebin dobro imeti na razpolago še več časa.
V raziskavi ugotavljamo, da sodelovalno učenje spodbuja tudi sobivanje
različnih skupnosti, kot sta v našem primeru slovenska in italijanska, pa tudi
medvrstniško učenje med mlajšimi in starejšimi otroki v vrtcu in kontinuiteta
med vrtcem in šolo. K uspehu projekta je bistveno pripomogla zelo primerna
lokacija vrtca in šole, in sicer zaradi bližine institucij v lokalnem okolju, ki smo
jih lahko vključili v projekt. Zunanje učno okolje namreč sledi potrebam člo-
veka (otroka in vzgojitelja), ki skupaj z drugimi razvija kulturo bivanja in od-
nosov za vseživljenjsko učenje. Dejavnik, ki je bistveno vplival na izbiro vklju-
čevanja naravoslovnih vsebin, je dejstvo, da ob vrtcu deluje Naravoslovni di-
daktični center gozdnih čuvajev, ki v svoji ponudbi predvideva dejavnosti
na terenu od predšolske stopnje dalje tudi v slovenskem jeziku. Dejavnosti
v sodelovanju z Naravoslovnim centrom so potekale pod vodstvom gozdne
straže Anastasie Purič, ki je kot strokovnjakinja s področja naravoslovja še do-
datno obogatila in podkrepila naravoslovne vsebine.
Komljanc (2010) meni, da je ključni dejavnik v zunanjem učnem okolju svo-
boda za skupno prilagajanje s pozitivno učno klimo, ki spodbuja ustvarjal-
nost. Učimo se drug od drugega, da bi vedeli, znali in živeli ter puščali napre-
367
nastopajoči so na koncu zapeli Borovničkovo pesem v slovenskem in
italijanskem jeziku. Šestminutni posnetek skupnih dejavnosti smo v za-
ključni fazi projekta delili na spletu z vsemi ostalimi udeleženci projekta
iz cele dežele Furlanije-Julijske krajine.
Sklepne ugotovitve in zaključek
Na osnovi kritične analize oblikovanih gradiv in izvedenih dejavnosti lahko
zaključimo, da je projekt Palček Borovniček primer medpodročnega, med-
kulturnega, medvrstniškega in vertikalnega sodelovanja, ki sledi sodobnim
didaktičnim izhodiščem in pristopom, podani pa so tudi predlogi za izbolj-
šave, in sicer zlasti v obliki sistematičnejšega načrtovanja razvijanja jezikov-
nih zmožnosti prvega jezika v vrtcih s slovenskim učnim jezikom v Italji in
drugega jezika na dvojezičnem območju na Tržaškem.
Na osnovi sistematičnega opazovanja, analize izdelkov, izjav, posnetkov in
pripovedi otrok lahko sklenemo, da so otroci prepoznali prednosti medpo-
dročnega učenja in poučevanja.
Neposreden stik z okoljem je otrokom omogočil, da so ga čim bolje ra-
zumeli, sprejeli in se v njem dobro počutili. Motivacija otrok je bila ves čas
poteka projekta zelo visoka. Preko različnih dejavnosti, naravoslovnih, glas-
benih, gibalnih in jezikovnih, so otroci pridobili ogromno novih informacij in
znanj. Dejavnosti so se prepletale medpodročno, zato ugotavljamo, da bi bilo
za poglabljanje določenih vsebin dobro imeti na razpolago še več časa.
V raziskavi ugotavljamo, da sodelovalno učenje spodbuja tudi sobivanje
različnih skupnosti, kot sta v našem primeru slovenska in italijanska, pa tudi
medvrstniško učenje med mlajšimi in starejšimi otroki v vrtcu in kontinuiteta
med vrtcem in šolo. K uspehu projekta je bistveno pripomogla zelo primerna
lokacija vrtca in šole, in sicer zaradi bližine institucij v lokalnem okolju, ki smo
jih lahko vključili v projekt. Zunanje učno okolje namreč sledi potrebam člo-
veka (otroka in vzgojitelja), ki skupaj z drugimi razvija kulturo bivanja in od-
nosov za vseživljenjsko učenje. Dejavnik, ki je bistveno vplival na izbiro vklju-
čevanja naravoslovnih vsebin, je dejstvo, da ob vrtcu deluje Naravoslovni di-
daktični center gozdnih čuvajev, ki v svoji ponudbi predvideva dejavnosti
na terenu od predšolske stopnje dalje tudi v slovenskem jeziku. Dejavnosti
v sodelovanju z Naravoslovnim centrom so potekale pod vodstvom gozdne
straže Anastasie Purič, ki je kot strokovnjakinja s področja naravoslovja še do-
datno obogatila in podkrepila naravoslovne vsebine.
Komljanc (2010) meni, da je ključni dejavnik v zunanjem učnem okolju svo-
boda za skupno prilagajanje s pozitivno učno klimo, ki spodbuja ustvarjal-
nost. Učimo se drug od drugega, da bi vedeli, znali in živeli ter puščali napre-
367
