Page 370 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 370
bara Baloh, Petra Furlan, Bojana Kralj in Ester Derganc
dne sledove za kulturni razvoj družbe. Lastnosti učenja v zunanjem učnem
okolju so varno raziskovanje za prilagajanje, fleksibilna organizacija pouka,
bogato učno okolje, skupno načrtovanje in refleksija dela, podporne oblike
sodelovanja in aktivno vključevanje v bivalni prostor. Vse navedene lastnosti
ponujajo izkušnje za samorazvoj tako otroka kakor tudi vzgojitelja. Komljanc
(2010) poudarja, da odprto učenje povezuje formalno in neformalno ter pri-
ložnostno učenje. Tako učenje ni odvisno samo od posameznika, temveč tudi
od ponudb/možnosti v danem okolju. Kot prednosti učenja v zunanjem uč-
nem okolju navaja, da otroci postanejo pogumnejši in samozavestnejši pri
učenju in prilagajanju v življenju. Sposobni so komunicirati z različnimi lju-
dmi, naučijo se samouravnavanja, timskega in individualnega dela, razvijajo
raziskovalni pristop k učenju, opredeljujejo osebne (učne) cilje in jim znajo
slediti, znajo samostojno poiskati učne vire in učno skupino za interakcijo. Vse
to podpira tudi Strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in uspo-
sabljanju (ET 2020), ki je bil podlaga za razpis projekta. Prizadeva si za ure-
sničitev naslednjih štirih skupnih ciljev EU: uresničevanje načela vseživljenj-
skega učenja in mobilnosti, izboljšanje kakovosti in učinkovitosti izobraževa-
nja ter usposabljanja, spodbujanje pravičnosti, socialne kohezije in aktivnega
državljanstva, spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti, vključno s podje-
tništvom, na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja.
Kot meni L. Kužnik (2009), je ob tem ključna vloga odraslega, da s svojim
zgledom in spodbudo otroku ponudi različne situacije raziskovanja in spo-
znavanja. Izkoristiti mora to razvojno fazo in uporabiti otrokovo notranjo mo-
tivacijo za spodbujanje k učenju in spoznavanju sveta. Pomembna pa je, tako
L. Kužnik (2009), tudi interakcija z vrstniki, saj imajo otroci zaradi podobnega
načina razmišljanja večje in hitrejše možnosti iskanja izvirnih rešitev kot v in-
terakciji z odraslo osebo. Vzgojiteljica ugotavlja, da bi bilo v prihodnje pro-
jekte, ki se izvajajo daljši čas, smiselno in učinkovito vključiti strokovnjake z
več področij (glasbenega, gledališkega, filmskega, področja plesa, ustvarjal-
nega giba . . .), ki bi otroke navdušili za delo na posameznih področjih in jim
omogočili, da bi tako še bolj izrazili svoja močna področja.
Eden od ciljev projekta je bil tudi izpostaviti pomembnost novih povezav
med različnimi stopnjami v luči vertikalnega kurikula. Tako so nastala nova
didaktična gradiva, ki so vsestransko pripomogla k obogatitvi tudi drugih
dejavnosti v vrtcu in v šoli. Nastali so zvočila iz naravnega materiala, risbe
in pripovedi otrok, prevod zgodbe in prevod nekaterih pesmi z zgoščenke
Gnomo Mirtillo avtorja Vincenza Stere, uprizoritev predstave, dokumentacija,
fotografski in filmski posnetki. Ravno ti posnetki so omogočili evalvacijo pro-
jekta z več vidikov. Delili smo jih z drugimi udeleženci projekta, otroci so ob
368
dne sledove za kulturni razvoj družbe. Lastnosti učenja v zunanjem učnem
okolju so varno raziskovanje za prilagajanje, fleksibilna organizacija pouka,
bogato učno okolje, skupno načrtovanje in refleksija dela, podporne oblike
sodelovanja in aktivno vključevanje v bivalni prostor. Vse navedene lastnosti
ponujajo izkušnje za samorazvoj tako otroka kakor tudi vzgojitelja. Komljanc
(2010) poudarja, da odprto učenje povezuje formalno in neformalno ter pri-
ložnostno učenje. Tako učenje ni odvisno samo od posameznika, temveč tudi
od ponudb/možnosti v danem okolju. Kot prednosti učenja v zunanjem uč-
nem okolju navaja, da otroci postanejo pogumnejši in samozavestnejši pri
učenju in prilagajanju v življenju. Sposobni so komunicirati z različnimi lju-
dmi, naučijo se samouravnavanja, timskega in individualnega dela, razvijajo
raziskovalni pristop k učenju, opredeljujejo osebne (učne) cilje in jim znajo
slediti, znajo samostojno poiskati učne vire in učno skupino za interakcijo. Vse
to podpira tudi Strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in uspo-
sabljanju (ET 2020), ki je bil podlaga za razpis projekta. Prizadeva si za ure-
sničitev naslednjih štirih skupnih ciljev EU: uresničevanje načela vseživljenj-
skega učenja in mobilnosti, izboljšanje kakovosti in učinkovitosti izobraževa-
nja ter usposabljanja, spodbujanje pravičnosti, socialne kohezije in aktivnega
državljanstva, spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti, vključno s podje-
tništvom, na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja.
Kot meni L. Kužnik (2009), je ob tem ključna vloga odraslega, da s svojim
zgledom in spodbudo otroku ponudi različne situacije raziskovanja in spo-
znavanja. Izkoristiti mora to razvojno fazo in uporabiti otrokovo notranjo mo-
tivacijo za spodbujanje k učenju in spoznavanju sveta. Pomembna pa je, tako
L. Kužnik (2009), tudi interakcija z vrstniki, saj imajo otroci zaradi podobnega
načina razmišljanja večje in hitrejše možnosti iskanja izvirnih rešitev kot v in-
terakciji z odraslo osebo. Vzgojiteljica ugotavlja, da bi bilo v prihodnje pro-
jekte, ki se izvajajo daljši čas, smiselno in učinkovito vključiti strokovnjake z
več področij (glasbenega, gledališkega, filmskega, področja plesa, ustvarjal-
nega giba . . .), ki bi otroke navdušili za delo na posameznih področjih in jim
omogočili, da bi tako še bolj izrazili svoja močna področja.
Eden od ciljev projekta je bil tudi izpostaviti pomembnost novih povezav
med različnimi stopnjami v luči vertikalnega kurikula. Tako so nastala nova
didaktična gradiva, ki so vsestransko pripomogla k obogatitvi tudi drugih
dejavnosti v vrtcu in v šoli. Nastali so zvočila iz naravnega materiala, risbe
in pripovedi otrok, prevod zgodbe in prevod nekaterih pesmi z zgoščenke
Gnomo Mirtillo avtorja Vincenza Stere, uprizoritev predstave, dokumentacija,
fotografski in filmski posnetki. Ravno ti posnetki so omogočili evalvacijo pro-
jekta z več vidikov. Delili smo jih z drugimi udeleženci projekta, otroci so ob
368
