Page 391 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 391
Uporaba pristopa CLIL pri učenju in poučevanju naravoslovja in angleščine v vrtcu
Zgodnje učenje tujih jezikov
Otroci v zgodnjem obdobju uživajo v učenju tujega jezika. Na spontan, nara-
ven, sproščen in neobremenjen način želijo spoznati čim več novega. Zanima
jih jezik kot komunikacijski oziroma sporočanjski instrument in ne jezik kot
takšen (Brumen 2010). Učenje tujega jezika naj bi tako bilo čim bližje narav-
nemu pridobivanju prvega jezika, pri čemer razvoj prvega jezika podpira iz-
grajevanje znanja tujega jezika in obratno, saj znanje tujega jezika pozitivno
deluje tudi na razvoj prvega jezika (Ministrstvo za šolstvo in šport 2013). Za
učinkovito usvajanje novih nejezikovnih vsebin in nadgradnjo obstoječih ter
za pridobivanje (tuje)jezikovnih znanj je potrebno načrtovati situacijsko in
doživljajsko naravnane dejavnosti, ki vključujejo celostni, veččutni in komu-
nikacijski pristop (vključevanje jezikovnih in nejezikovnih prvin, npr. govo-
rica telesa, gestikulacija). Na ta način otrok širi tujejezikovne strukture (tako
da razvija poslušanje in slušno razumevanje, govorno sporočanje in spora-
zumevanje ter sposobnost posredovanja/mediacije) in obenem razvija ču-
stvene, ustvarjalne, socialne in kognitivne spretnosti. Otroci v tujem jeziku
s pomočjo opazovanja, primerjanja, sklepanja, razčlenjevanja, urejanja, raz-
vrščanja z lastnim raziskovanjem in odkrivanjem dosegajo tudi cilje z različ-
nih vsebinskih področij (npr. matematika, narava, družba . . .). Tako se ustvarja
povezava, ki omogoča razvoj jezikovnih spretnosti/zmožnosti na različne na-
čine (npr. kot motivacijski uvod v temo, usvajanje novih znanj, utrjevanje ali
nadgradnja snovi) ter v kombinaciji različnih metod (npr. igra vlog, demon-
stracija, eksperimentiranje idr.). Takšno povezovanje ne poteka le na ravni
vsebin, temveč tudi na ravni procesnih znanj (npr. spretnost iskanja virov)
in na konceptualni ravni (npr. poglabljanje razumevanja pojmov pri različnih
predmetih) (Ministrstvo za šolstvo in šport 2013). Pri tem je pomembno izpo-
staviti tudi to, da z učenjem tujega jezika otrok razvija odprtost ter občutek
in spoštovanje do drugih kultur, jezikov in ljudi, ki so drugačni od njega sa-
mega. Zaradi vsega naštetega je vsebinsko in jezikovno integrirano učenje
ali CLIL (Content and Language Integrated Learing) eden od dandanes naj-
pogostejših pristopov poučevanja tujega jezika. CLIL je odprt in inovativen
metodični pristop, pri katerem se tuji jezik uporablja za učenje in poučevanje
celotne ali določene vsebine s posameznega področja (predmeta) in iz po-
sameznega jezika (Jazbec in Lipavec Oštir 2009; Coyle, Hood in Marsh 2010).
Pri predšolskih otrocih, 3- do 6-letnikih, se pristop vpeljuje z aktivnostmi, ki
temeljijo na igri. Pomembne so dinamične strategije, ki spodbujajo aktivno
učenje, tako da otroci ustvarjajo iz rutine in pri tem razmišljajo o tem, kar
počnejo (Coyle, Hood in Marsh 2010). Uporaba pristopa CLIL zahteva razu-
389
Zgodnje učenje tujih jezikov
Otroci v zgodnjem obdobju uživajo v učenju tujega jezika. Na spontan, nara-
ven, sproščen in neobremenjen način želijo spoznati čim več novega. Zanima
jih jezik kot komunikacijski oziroma sporočanjski instrument in ne jezik kot
takšen (Brumen 2010). Učenje tujega jezika naj bi tako bilo čim bližje narav-
nemu pridobivanju prvega jezika, pri čemer razvoj prvega jezika podpira iz-
grajevanje znanja tujega jezika in obratno, saj znanje tujega jezika pozitivno
deluje tudi na razvoj prvega jezika (Ministrstvo za šolstvo in šport 2013). Za
učinkovito usvajanje novih nejezikovnih vsebin in nadgradnjo obstoječih ter
za pridobivanje (tuje)jezikovnih znanj je potrebno načrtovati situacijsko in
doživljajsko naravnane dejavnosti, ki vključujejo celostni, veččutni in komu-
nikacijski pristop (vključevanje jezikovnih in nejezikovnih prvin, npr. govo-
rica telesa, gestikulacija). Na ta način otrok širi tujejezikovne strukture (tako
da razvija poslušanje in slušno razumevanje, govorno sporočanje in spora-
zumevanje ter sposobnost posredovanja/mediacije) in obenem razvija ču-
stvene, ustvarjalne, socialne in kognitivne spretnosti. Otroci v tujem jeziku
s pomočjo opazovanja, primerjanja, sklepanja, razčlenjevanja, urejanja, raz-
vrščanja z lastnim raziskovanjem in odkrivanjem dosegajo tudi cilje z različ-
nih vsebinskih področij (npr. matematika, narava, družba . . .). Tako se ustvarja
povezava, ki omogoča razvoj jezikovnih spretnosti/zmožnosti na različne na-
čine (npr. kot motivacijski uvod v temo, usvajanje novih znanj, utrjevanje ali
nadgradnja snovi) ter v kombinaciji različnih metod (npr. igra vlog, demon-
stracija, eksperimentiranje idr.). Takšno povezovanje ne poteka le na ravni
vsebin, temveč tudi na ravni procesnih znanj (npr. spretnost iskanja virov)
in na konceptualni ravni (npr. poglabljanje razumevanja pojmov pri različnih
predmetih) (Ministrstvo za šolstvo in šport 2013). Pri tem je pomembno izpo-
staviti tudi to, da z učenjem tujega jezika otrok razvija odprtost ter občutek
in spoštovanje do drugih kultur, jezikov in ljudi, ki so drugačni od njega sa-
mega. Zaradi vsega naštetega je vsebinsko in jezikovno integrirano učenje
ali CLIL (Content and Language Integrated Learing) eden od dandanes naj-
pogostejših pristopov poučevanja tujega jezika. CLIL je odprt in inovativen
metodični pristop, pri katerem se tuji jezik uporablja za učenje in poučevanje
celotne ali določene vsebine s posameznega področja (predmeta) in iz po-
sameznega jezika (Jazbec in Lipavec Oštir 2009; Coyle, Hood in Marsh 2010).
Pri predšolskih otrocih, 3- do 6-letnikih, se pristop vpeljuje z aktivnostmi, ki
temeljijo na igri. Pomembne so dinamične strategije, ki spodbujajo aktivno
učenje, tako da otroci ustvarjajo iz rutine in pri tem razmišljajo o tem, kar
počnejo (Coyle, Hood in Marsh 2010). Uporaba pristopa CLIL zahteva razu-
389