Page 42 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 42
ina Volk
nje z informacijami, sodelovanje, ustvarjanje in grajenje znanja, ki bo učin-
kovito, ustrezno, samostojno, fleksibilno in etično. Evropska komisija je v di-
gitalni agendi izpostavila pomen izobraževanja za uporabo IKT in digitalnih
medijev; zlasti je poudarila, da je potrebno mlade pritegniti k izobraževa-
nju na področju IKT (Evropska komisija 2010). Pridobivanje digitalnih kom-
petenc se mora začeti že v najzgodnejših letih izobraževanja, saj digitalna
tehnologija bogati učenje in ponuja raznolike učne priložnosti (Evropska ko-
misija 2018). Izobraževalne institucije morajo razvijati spodbudno tehnolo-
ško okolje, ki omogoča navezavo učenčevih izkušenj pri uporabi sodobnih
IT-naprav doma na njegovo šolsko življenje in učencu omogoči pridobitev
informacijsko-komunikacijskega znanja in spretnosti. »Dostop do digitalnih
tehnologij in njihova uporaba lahko zmanjšata učne razlike med učenci iz
socialno-ekonomsko privilegiranih in prikrajšanih okolij.« (Evropska komisija
2018, 2) Učenci ne postanejo sami po sebi kompetentni in samozavestni upo-
rabnike tehnologije, ampak potrebujejo podporo pri pridobivanju ustreznih
znanj in spretnosti. Z vidika izobraževanja je potrebno zagotoviti, da mladi
razvijejo potrebne digitalne kompetence in izkoristijo prednosti uporabe so-
dobnih tehnologij v procesu poučevanja in učenja (Cachia idr. 2010).
Za sistematičen razvoj digitalnih kompetenc bi morali temeljne vsebine
vključiti v učni predmet računalništvo in informatika, ki bi se izvajal skozi
celotno vertikalo izobraževanja (Brodnik idr. 2018), kot je predlagala stro-
kovna delovna skupina.¹ Nekatere evropske države so že uvedle takšen pred-
met, npr. Anglija, Poljska in Hrvaška (od 1. razreda naprej imajo učenci učni
predmet računalništvo oz. informatika). A. Bourgeois, Birch in O. Davydo-
vskaia (2019) ugotavljajo, da je v primarnem izobraževanju razvijanje digi-
talnih kompetenc v več kot polovici evropskih sistemov izobraževanja vklju-
čeno kot medpredmetna vsebina in ne kot samostojen predmet, tudi v Slo-
veniji.²
Poučevanje, podprto z IKT, je učinkovito, če ga izvajajo dobro usposobljeni
učitelji, ki so pripravljeni na spremembe v svojem načinu dela (Evropska ko-
misija 2018). Pedagoška uporaba digitalnih tehnologij je odvisna od digital-
nih kompetenc učiteljev, ki poleg digitalnih kompetenc za vsakdanje življe-
¹ V poročilu strokovne delovne skupine za analizo prisotnosti vsebin računalništva in informatike
v programih osnovnih in srednjih šol je utemeljena pomembnost uvedbe pouka računalništva
in informatike skozi celotno vertikalo izobraževanja, ki ne bi poudarjal le tehničnega znanja,
temveč razvijal in spodbujal predvsem računalniško mišljenje kot strategijo reševanja proble-
mov na vseh področjih (Brodnik idr. 2018).
² Države, ki razvoj digitalnih kompetenc vključujejo v medpredmetno poučevanje, so Češka, Ir-
ska, Španija, Francija, Italija, Ciper, Litva, Švedska in Lihtenštajn.
40
nje z informacijami, sodelovanje, ustvarjanje in grajenje znanja, ki bo učin-
kovito, ustrezno, samostojno, fleksibilno in etično. Evropska komisija je v di-
gitalni agendi izpostavila pomen izobraževanja za uporabo IKT in digitalnih
medijev; zlasti je poudarila, da je potrebno mlade pritegniti k izobraževa-
nju na področju IKT (Evropska komisija 2010). Pridobivanje digitalnih kom-
petenc se mora začeti že v najzgodnejših letih izobraževanja, saj digitalna
tehnologija bogati učenje in ponuja raznolike učne priložnosti (Evropska ko-
misija 2018). Izobraževalne institucije morajo razvijati spodbudno tehnolo-
ško okolje, ki omogoča navezavo učenčevih izkušenj pri uporabi sodobnih
IT-naprav doma na njegovo šolsko življenje in učencu omogoči pridobitev
informacijsko-komunikacijskega znanja in spretnosti. »Dostop do digitalnih
tehnologij in njihova uporaba lahko zmanjšata učne razlike med učenci iz
socialno-ekonomsko privilegiranih in prikrajšanih okolij.« (Evropska komisija
2018, 2) Učenci ne postanejo sami po sebi kompetentni in samozavestni upo-
rabnike tehnologije, ampak potrebujejo podporo pri pridobivanju ustreznih
znanj in spretnosti. Z vidika izobraževanja je potrebno zagotoviti, da mladi
razvijejo potrebne digitalne kompetence in izkoristijo prednosti uporabe so-
dobnih tehnologij v procesu poučevanja in učenja (Cachia idr. 2010).
Za sistematičen razvoj digitalnih kompetenc bi morali temeljne vsebine
vključiti v učni predmet računalništvo in informatika, ki bi se izvajal skozi
celotno vertikalo izobraževanja (Brodnik idr. 2018), kot je predlagala stro-
kovna delovna skupina.¹ Nekatere evropske države so že uvedle takšen pred-
met, npr. Anglija, Poljska in Hrvaška (od 1. razreda naprej imajo učenci učni
predmet računalništvo oz. informatika). A. Bourgeois, Birch in O. Davydo-
vskaia (2019) ugotavljajo, da je v primarnem izobraževanju razvijanje digi-
talnih kompetenc v več kot polovici evropskih sistemov izobraževanja vklju-
čeno kot medpredmetna vsebina in ne kot samostojen predmet, tudi v Slo-
veniji.²
Poučevanje, podprto z IKT, je učinkovito, če ga izvajajo dobro usposobljeni
učitelji, ki so pripravljeni na spremembe v svojem načinu dela (Evropska ko-
misija 2018). Pedagoška uporaba digitalnih tehnologij je odvisna od digital-
nih kompetenc učiteljev, ki poleg digitalnih kompetenc za vsakdanje življe-
¹ V poročilu strokovne delovne skupine za analizo prisotnosti vsebin računalništva in informatike
v programih osnovnih in srednjih šol je utemeljena pomembnost uvedbe pouka računalništva
in informatike skozi celotno vertikalo izobraževanja, ki ne bi poudarjal le tehničnega znanja,
temveč razvijal in spodbujal predvsem računalniško mišljenje kot strategijo reševanja proble-
mov na vseh področjih (Brodnik idr. 2018).
² Države, ki razvoj digitalnih kompetenc vključujejo v medpredmetno poučevanje, so Češka, Ir-
ska, Španija, Francija, Italija, Ciper, Litva, Švedska in Lihtenštajn.
40
