Page 43 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 43
Analiza učnih načrtov z vidika razvijanja digitalnih kompetenc
nje potrebujejo tudi znanja za učinkovito, didaktično podprto uporabo teh-
nologij v učilnici (Redecker in Punie 2017). Integracija informacijske in komu-
nikacijske tehnologije v šole je zapleten proces, na katerega poleg ustrezno
usposobljenih učiteljev vpliva še veliko drugih dejavnikov (opremljenost šol z
IKT-infrastrukturo, odnos učiteljev do uporabe IKT, odnos učencev in njihovih
družin do vključevanja IKT v učenje ipd.) (Balanskat, Blamire in Kefala 2006).
Med pomembne dejavnike spada tudi vključenost IKT v nacionalne kurikule,
ki učitelja usmerijo k uporabi IKT v poučevanju – kot pomemben pripomoček
pri učenju ali pa kot cilj predmeta, v katerega je integrirana uporaba sodobne
tehnologije. Wechtersbach (2009) opozarja, da se je potrebno zavedati, da iz-
grajevanje digitalnih kompetenc ni uspešno, če je izvzeto iz kurikula in poti-
snjeno nekam na stran. Funkcionalno mora biti prisotno v vseh ciljih izobra-
ževanja ter v kontekstu reševanja problemov v celotnem kurikulu. Razvijanje
digitalnih kompetenc ne sme biti omejeno zgolj na poznavanje računalniške
opreme in njene uporabe, ampak mora postopoma graditi vse nivoje digital-
nih kompetenc.
Digitalne kompetence najlažje razvijamo skozi medpredmetno povezova-
nje, saj tako spretnosti in veščine, ki jih uporabljamo pri delu z IKT, dobijo
vsebino, ki pripomore k smiselni uporabi znanj s področja informacijske in
komunikacijske tehnologije. Različni avtorji in raziskovalci didaktičnega pri-
stopa medpredmetnega poučevanja povezave med predmeti različno opre-
delijo, od najenostavnejših povezav, ki se zgodijo znotraj enega predmeta,
preko povezav, ki se zgodijo med dvema ali več predmeti, do najkomple-
ksnejših povezav, ki nimajo več temeljev v posameznih disciplinah, ampak so
»nadpredmetne« (Drake in Burns 2003; Fogarty 2009; Pavlič Škerjanc 2010).
Na razvoj digitalnih kompetenc bi morali biti pozorni pri vseh predmetih.
Medpredmetno poučevanje je most pri povezovanju formalnega, neformal-
nega in informacijskega izobraževanja (Buljubašić-Kuzmanović 2014) in vez
pri razvijanju vseh ključnih kompetenc, ki so v svojem bistvu nadpredme-
tne. Pridobivanje in vključevanje znanj ter spretnosti s področja digitalnih
kompetenc lahko potekata kot medpredmetna povezava, če je razvijanje di-
gitalnih kompetenc vključeno v poučevanje drugega predmeta. Vendar ima
vsako predmetno področje svoje zahteve in potrebe, kar pomeni, da mora
učitelj pri načrtovanju pouka, podprtega z IKT, upoštevati didaktiko pred-
meta ter IKT vključiti takrat, ko je to smiselno in prispeva k razumevanju in
poglabljanju učnih vsebin. Vpeljava znanj, spretnosti ipd. s področja IKT ima
v medpredmetnih povezavah največkrat podporno vlogo (Pavlič Škerjanc,
2010), kar pomeni, da omogoča uresničevanje skupnih ciljev; hkrati med-
predmetne povezave osmišljajo razvoj digitalnih kompetenc.
41
nje potrebujejo tudi znanja za učinkovito, didaktično podprto uporabo teh-
nologij v učilnici (Redecker in Punie 2017). Integracija informacijske in komu-
nikacijske tehnologije v šole je zapleten proces, na katerega poleg ustrezno
usposobljenih učiteljev vpliva še veliko drugih dejavnikov (opremljenost šol z
IKT-infrastrukturo, odnos učiteljev do uporabe IKT, odnos učencev in njihovih
družin do vključevanja IKT v učenje ipd.) (Balanskat, Blamire in Kefala 2006).
Med pomembne dejavnike spada tudi vključenost IKT v nacionalne kurikule,
ki učitelja usmerijo k uporabi IKT v poučevanju – kot pomemben pripomoček
pri učenju ali pa kot cilj predmeta, v katerega je integrirana uporaba sodobne
tehnologije. Wechtersbach (2009) opozarja, da se je potrebno zavedati, da iz-
grajevanje digitalnih kompetenc ni uspešno, če je izvzeto iz kurikula in poti-
snjeno nekam na stran. Funkcionalno mora biti prisotno v vseh ciljih izobra-
ževanja ter v kontekstu reševanja problemov v celotnem kurikulu. Razvijanje
digitalnih kompetenc ne sme biti omejeno zgolj na poznavanje računalniške
opreme in njene uporabe, ampak mora postopoma graditi vse nivoje digital-
nih kompetenc.
Digitalne kompetence najlažje razvijamo skozi medpredmetno povezova-
nje, saj tako spretnosti in veščine, ki jih uporabljamo pri delu z IKT, dobijo
vsebino, ki pripomore k smiselni uporabi znanj s področja informacijske in
komunikacijske tehnologije. Različni avtorji in raziskovalci didaktičnega pri-
stopa medpredmetnega poučevanja povezave med predmeti različno opre-
delijo, od najenostavnejših povezav, ki se zgodijo znotraj enega predmeta,
preko povezav, ki se zgodijo med dvema ali več predmeti, do najkomple-
ksnejših povezav, ki nimajo več temeljev v posameznih disciplinah, ampak so
»nadpredmetne« (Drake in Burns 2003; Fogarty 2009; Pavlič Škerjanc 2010).
Na razvoj digitalnih kompetenc bi morali biti pozorni pri vseh predmetih.
Medpredmetno poučevanje je most pri povezovanju formalnega, neformal-
nega in informacijskega izobraževanja (Buljubašić-Kuzmanović 2014) in vez
pri razvijanju vseh ključnih kompetenc, ki so v svojem bistvu nadpredme-
tne. Pridobivanje in vključevanje znanj ter spretnosti s področja digitalnih
kompetenc lahko potekata kot medpredmetna povezava, če je razvijanje di-
gitalnih kompetenc vključeno v poučevanje drugega predmeta. Vendar ima
vsako predmetno področje svoje zahteve in potrebe, kar pomeni, da mora
učitelj pri načrtovanju pouka, podprtega z IKT, upoštevati didaktiko pred-
meta ter IKT vključiti takrat, ko je to smiselno in prispeva k razumevanju in
poglabljanju učnih vsebin. Vpeljava znanj, spretnosti ipd. s področja IKT ima
v medpredmetnih povezavah največkrat podporno vlogo (Pavlič Škerjanc,
2010), kar pomeni, da omogoča uresničevanje skupnih ciljev; hkrati med-
predmetne povezave osmišljajo razvoj digitalnih kompetenc.
41
