Page 45 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 45
Analiza učnih načrtov z vidika razvijanja digitalnih kompetenc
– pregled, ali je v poglavju o medpredmetnem povezovanju zapisano,
kako v posamezen predmet vključiti razvijanje digitalnih kompetenc,
– priporočeno uporabo posamezne IKT-opreme pri učnem predmetu,
– cilje, ki jih posamezni učni načrt predvidi za razvijanje digitalnih kom-
petenc z vidika znanj, spretnosti in stališč.⁴
Najprej smo pregledali, ali je razvijanje ključnih kompetenc in znotraj teh
digitalnih kompetenc vključeno v posamezni učni načrt, kot je bilo predla-
gano leta 2006, ko je Evropska komisija postavila temelje najpomembnej-
ših kompetenc. Nato smo analizirali poglavje Medpredmetno povezovanje v
vsakem učnem načrtu in iskali cilje, ki bi nakazovali na povezovanje posame-
znega predmeta s cilji digitalnih kompetenc, saj v našem šolskem prostoru še
nimamo predmeta, pri katerem bi učenci spoznavali temelje digitalnih kom-
petenc in naj bi bili cilji le-teh vključeni v vse ostale predmete. Iz poglavja
Informacijska tehnologija smo izpisali, katero IKT predlaga posamezni učni
načrt in nazadnje smo vsak učni načrt ovrednotili po kriterijih A. Balanskat in
Gertscha, ki nam pokažejo, na kakšen način bi ob optimalnih pogojih anali-
ziran učni načrt razvijal digitalno kompetentne učence.
Rezultati analize učnih načrtov
V nadaljevanju so predstavljeni izsledki analize učnih načrtov z vidika vklju-
čevanja digitalnih kompetenc med ključne kompetence vseživljenjskega
učenja, z vidika medpredmetnega povezovanja z IKT v učnih načrtih in z
vidika predlagane IKT-opreme pri posameznem predmetu.
Glede na to, da so bile ključne kompetence oblikovane leta 2006, naši učni
načrti pa posodobljeni leta 2011, bi pričakovali, da so ključne kompetence in
znotraj teh tudi digitalna kompetenca vključene v vse učne načrte, a temu ni
tako. Kot vidimo v preglednici 1, so digitalne kompetence vključene v učne
načrte za slovenščino, matematiko in spoznavanje okolja, medtem ko učni
načrti za likovno umetnost, šport in glasbeno umetnost koncepta razvijanja
ključnih kompetenc v besedilih nimajo. Evropska komisija je leta 2016 po-
novno poudarila pomen osnovnih znanj in spretnosti, ki bi jih morali posa-
mezniki doseči med šolanjem, in sicer biti matematično in bralno pismeni ter
imeti osnovna digitalna znanja, saj so ta znanja in spretnosti podlaga za na-
in državljanske kompetence, samoiniciativnost in podjetnost ter kulturno zavest in izražanje
(Evropski parlament in Svet Evropske unije 2006).
⁴ Kriterije za analizo učnih načrtov smo prilagodili po A. Balanskat in Gertschu (2010). V vsakem
učnem načrtu smo kriterije pregledali skozi poglavje »Informacijska tehnologija« ter med cilji
predmeta za prvo VIO.
43
– pregled, ali je v poglavju o medpredmetnem povezovanju zapisano,
kako v posamezen predmet vključiti razvijanje digitalnih kompetenc,
– priporočeno uporabo posamezne IKT-opreme pri učnem predmetu,
– cilje, ki jih posamezni učni načrt predvidi za razvijanje digitalnih kom-
petenc z vidika znanj, spretnosti in stališč.⁴
Najprej smo pregledali, ali je razvijanje ključnih kompetenc in znotraj teh
digitalnih kompetenc vključeno v posamezni učni načrt, kot je bilo predla-
gano leta 2006, ko je Evropska komisija postavila temelje najpomembnej-
ših kompetenc. Nato smo analizirali poglavje Medpredmetno povezovanje v
vsakem učnem načrtu in iskali cilje, ki bi nakazovali na povezovanje posame-
znega predmeta s cilji digitalnih kompetenc, saj v našem šolskem prostoru še
nimamo predmeta, pri katerem bi učenci spoznavali temelje digitalnih kom-
petenc in naj bi bili cilji le-teh vključeni v vse ostale predmete. Iz poglavja
Informacijska tehnologija smo izpisali, katero IKT predlaga posamezni učni
načrt in nazadnje smo vsak učni načrt ovrednotili po kriterijih A. Balanskat in
Gertscha, ki nam pokažejo, na kakšen način bi ob optimalnih pogojih anali-
ziran učni načrt razvijal digitalno kompetentne učence.
Rezultati analize učnih načrtov
V nadaljevanju so predstavljeni izsledki analize učnih načrtov z vidika vklju-
čevanja digitalnih kompetenc med ključne kompetence vseživljenjskega
učenja, z vidika medpredmetnega povezovanja z IKT v učnih načrtih in z
vidika predlagane IKT-opreme pri posameznem predmetu.
Glede na to, da so bile ključne kompetence oblikovane leta 2006, naši učni
načrti pa posodobljeni leta 2011, bi pričakovali, da so ključne kompetence in
znotraj teh tudi digitalna kompetenca vključene v vse učne načrte, a temu ni
tako. Kot vidimo v preglednici 1, so digitalne kompetence vključene v učne
načrte za slovenščino, matematiko in spoznavanje okolja, medtem ko učni
načrti za likovno umetnost, šport in glasbeno umetnost koncepta razvijanja
ključnih kompetenc v besedilih nimajo. Evropska komisija je leta 2016 po-
novno poudarila pomen osnovnih znanj in spretnosti, ki bi jih morali posa-
mezniki doseči med šolanjem, in sicer biti matematično in bralno pismeni ter
imeti osnovna digitalna znanja, saj so ta znanja in spretnosti podlaga za na-
in državljanske kompetence, samoiniciativnost in podjetnost ter kulturno zavest in izražanje
(Evropski parlament in Svet Evropske unije 2006).
⁴ Kriterije za analizo učnih načrtov smo prilagodili po A. Balanskat in Gertschu (2010). V vsakem
učnem načrtu smo kriterije pregledali skozi poglavje »Informacijska tehnologija« ter med cilji
predmeta za prvo VIO.
43
