Page 47 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 47
Analiza učnih načrtov z vidika razvijanja digitalnih kompetenc
men v odnosu do razvijanja kompetenc discipline ali do vseživljenjskega
učenja.
Pri drugi postavki smo pregledali, ali je razvijanje digitalnih kompetenc v
izbranih učnih načrtih vključeno v poglavje »Medpredmetno povezovanje«,
saj naj bi omenjene kompetence razvijali skozi medpredmetno poučevanje.
Vsi analizirani učni načrti imajo poglavje, ki usmerja k medpredmetnemu po-
vezovanju, vendar je iz zapisanega razvidno, da so učni načrti nastajali ločeno
glede na discipline in temu primerno tudi povezave niso usklajene. Glede na
veliko možnosti vključevanja IKT so učni načrti pri podajanju predlogov za
povezovanje učnih predmetov s cilji digitalnih kompetenc precej skopi. Še
najpodrobnejše usmeritve poda učni načrt za slovenščino (Ministrstvo za šol-
stvo in šport 2018), ki je bil tudi zadnji posodobljen, a še te usmeritve so glede
na zapisane cilje primernejše za učence 2. in 3. VIO. Nekaj predlogov najdemo
tudi v učnem načrtu za matematiko (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011c),
ki se osredotoča predvsem na uporabo računalniških programov, ki podpi-
rajo učenje matematičnih pojmov. Ostali štirje učni načrti le bežno omenijo
spoznavanje in uporabo IKT kot medpredmetno temo. Učni načrti skoraj ne
predvidijo medpredmetnega povezovanja z namenom razvijanja digitalnih
kompetenc za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, čeprav vsi evropski do-
kumenti in priporočila usmerjajo k vpeljavi znanj in spretnosti s področja so-
dobne IKT že od predšolske vzgoje naprej.
Menimo, da bi primeri zapisanih medpredmetnih povezav spodbudili uči-
telje k izvajanju le-teh in k oblikovanju novih povezav. Za nekatere učne pred-
mete so bile s strani Zavoda za šolstvo v letu 2016 izdelane kratke smernice
za vključevanje IKT pri glasbeni umetnosti, likovni umetnosti, športu, mate-
matiki . . . , ki učitelja spodbujajo k vpeljavi IKT ter ponudijo nabor idej za po-
učevanje.
V tretjem koraku smo pregledali, katera informacijsko-komunikacijska teh-
nologija (kot učni pripomoček) je predlagana v posameznem učnem načrtu.
V preglednici 1 vidimo, da dva učna načrta ne podata nobenega predloga
(učni načrt za likovno umetnost in učni načrt za spoznavanje okolja), med-
tem ko v ostalih štirih najdemo predloge sodobne IKT-opreme, ki se ponavlja,
npr. računalnik, interaktivna tabla ipd. Določena oprema je predlagana spe-
cifično glede na discipline. Kot je bilo razvidno že iz predhodnih analiz, učni
načrt za slovenščino poda predloge za uporabo naprednejše opreme v na-
mene učenja, saj je bil posodobljen in potrjen sedem let kasneje kot ostali,
kar je pri hitrem napredku tehnologije precej dolga doba, ki prinese veliko
sprememb.
Nazadnje smo učne načrte pregledali še z vidika ciljev, ki jih predvidijo za
45
men v odnosu do razvijanja kompetenc discipline ali do vseživljenjskega
učenja.
Pri drugi postavki smo pregledali, ali je razvijanje digitalnih kompetenc v
izbranih učnih načrtih vključeno v poglavje »Medpredmetno povezovanje«,
saj naj bi omenjene kompetence razvijali skozi medpredmetno poučevanje.
Vsi analizirani učni načrti imajo poglavje, ki usmerja k medpredmetnemu po-
vezovanju, vendar je iz zapisanega razvidno, da so učni načrti nastajali ločeno
glede na discipline in temu primerno tudi povezave niso usklajene. Glede na
veliko možnosti vključevanja IKT so učni načrti pri podajanju predlogov za
povezovanje učnih predmetov s cilji digitalnih kompetenc precej skopi. Še
najpodrobnejše usmeritve poda učni načrt za slovenščino (Ministrstvo za šol-
stvo in šport 2018), ki je bil tudi zadnji posodobljen, a še te usmeritve so glede
na zapisane cilje primernejše za učence 2. in 3. VIO. Nekaj predlogov najdemo
tudi v učnem načrtu za matematiko (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011c),
ki se osredotoča predvsem na uporabo računalniških programov, ki podpi-
rajo učenje matematičnih pojmov. Ostali štirje učni načrti le bežno omenijo
spoznavanje in uporabo IKT kot medpredmetno temo. Učni načrti skoraj ne
predvidijo medpredmetnega povezovanja z namenom razvijanja digitalnih
kompetenc za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, čeprav vsi evropski do-
kumenti in priporočila usmerjajo k vpeljavi znanj in spretnosti s področja so-
dobne IKT že od predšolske vzgoje naprej.
Menimo, da bi primeri zapisanih medpredmetnih povezav spodbudili uči-
telje k izvajanju le-teh in k oblikovanju novih povezav. Za nekatere učne pred-
mete so bile s strani Zavoda za šolstvo v letu 2016 izdelane kratke smernice
za vključevanje IKT pri glasbeni umetnosti, likovni umetnosti, športu, mate-
matiki . . . , ki učitelja spodbujajo k vpeljavi IKT ter ponudijo nabor idej za po-
učevanje.
V tretjem koraku smo pregledali, katera informacijsko-komunikacijska teh-
nologija (kot učni pripomoček) je predlagana v posameznem učnem načrtu.
V preglednici 1 vidimo, da dva učna načrta ne podata nobenega predloga
(učni načrt za likovno umetnost in učni načrt za spoznavanje okolja), med-
tem ko v ostalih štirih najdemo predloge sodobne IKT-opreme, ki se ponavlja,
npr. računalnik, interaktivna tabla ipd. Določena oprema je predlagana spe-
cifično glede na discipline. Kot je bilo razvidno že iz predhodnih analiz, učni
načrt za slovenščino poda predloge za uporabo naprednejše opreme v na-
mene učenja, saj je bil posodobljen in potrjen sedem let kasneje kot ostali,
kar je pri hitrem napredku tehnologije precej dolga doba, ki prinese veliko
sprememb.
Nazadnje smo učne načrte pregledali še z vidika ciljev, ki jih predvidijo za
45
