Page 51 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 51
Analiza učnih načrtov z vidika razvijanja digitalnih kompetenc
da učenci uporabljajo računalniške programe za oblikovanje, kar spada v raz-
vijanje spretnosti za uporabo IKT. Nikjer ni zapisanih ciljev, ki bi usmerjali
učitelja, da pri učencih razvija odnos ali stališča do uporabe IKT. Podobno
opozorilo kot v učnem načrtu za glasbeno umetnost o tem, naj tehnologija
ne zmanjšuje vloge učitelja in učenca, je zapisano tudi v učnem načrtu za
likovno umetnost.
J. Herzog, J. Batič in Duh (2009) ugotavljajo, da je v analiziranem učnem na-
črtu opazen vsebinski primanjkljaj pri uporabi sodobnih medijev, vizualnih
komunikacij in likovnoizraznih akcij, ki predstavljajo široke možnosti likovno-
ustvarjalnega pristopa in hkrati ozaveščanja učencev o aktualni problematiki
množičnih medijev ter reklamiranja.
Po analizi učnih načrtov za prvo VIO smo ugotovili, da je poučevanje te-
meljnih znanj s področja digitalnih kompetenc zelo omejeno in v veliki meri
prepuščeno učiteljevi presoji vključevanja teh znanj v predmete, ki jih po-
učuje. Najnatančnejše usmeritve podata učni načrt za slovenščino, ki je bil
posodobljen leta 2018, ter učni načrt za glasbo. V nobenem učnem načrtu ni
predvideno, da bi učitelj preveril, ali učenci dosegajo katerega izmed ciljev za
razvijanje digitalnih kompetenc, kar pomeni, kot navaja Brodnik s sodelavci
(2018), da lahko samo domnevamo, koliko imajo učenci v resnici možnost in
priložnost usklajeno ter načrtno razvijati digitalne kompetence.
V Sloveniji je IKT v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju vključen le kot
učni pripomoček in zdi se, da ob posodabljanju učnih načrtov nismo znali
umestiti in prilagoditi ciljev za razvijanje digitalnih kompetenc za najmlajše
učence. Primer ciljev iz angleškega učnega načrta je dober zgled, kaj lahko
pričakujemo od učencev na začetku šolanja, seveda ob predpostavki, da jih
poučujejo ustrezno usposobljeni učitelji. Strokovnjaki s tega področja (Kranjc
2013; Brodnik idr. 2018) zagovarjajo stališče, da bi morali v slovensko osnovno
šolo uvesti obvezni predmet računalništvo, saj bi tako dosegli enotno mini-
malno znanje vseh učencev. Digitalne pismenosti ne moremo izgrajevati le
v interakciji z ostalimi predmeti, saj vsebuje »računalniške koncepte in algo-
ritmično razmišljanje, ki ga lahko uči le ustrezno usposobljen učitelj« (Kranjc
2013, 53).
Zaključek
Po pregledu učnih načrtov za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje lahko
sklenemo, da je IKT kot pripomoček še vedno premalo vključen v učne na-
črte posameznih predmetov. Prav tako zasledimo malo ciljev, ki bi se pove-
zovali z IKT in posledično z razvijanjem digitalnih kompetenc pri učencih.
Če bi bili učitelji usmerjeni k uporabi IKT s cilji, zapisanimi v učnem načrtu
49
da učenci uporabljajo računalniške programe za oblikovanje, kar spada v raz-
vijanje spretnosti za uporabo IKT. Nikjer ni zapisanih ciljev, ki bi usmerjali
učitelja, da pri učencih razvija odnos ali stališča do uporabe IKT. Podobno
opozorilo kot v učnem načrtu za glasbeno umetnost o tem, naj tehnologija
ne zmanjšuje vloge učitelja in učenca, je zapisano tudi v učnem načrtu za
likovno umetnost.
J. Herzog, J. Batič in Duh (2009) ugotavljajo, da je v analiziranem učnem na-
črtu opazen vsebinski primanjkljaj pri uporabi sodobnih medijev, vizualnih
komunikacij in likovnoizraznih akcij, ki predstavljajo široke možnosti likovno-
ustvarjalnega pristopa in hkrati ozaveščanja učencev o aktualni problematiki
množičnih medijev ter reklamiranja.
Po analizi učnih načrtov za prvo VIO smo ugotovili, da je poučevanje te-
meljnih znanj s področja digitalnih kompetenc zelo omejeno in v veliki meri
prepuščeno učiteljevi presoji vključevanja teh znanj v predmete, ki jih po-
učuje. Najnatančnejše usmeritve podata učni načrt za slovenščino, ki je bil
posodobljen leta 2018, ter učni načrt za glasbo. V nobenem učnem načrtu ni
predvideno, da bi učitelj preveril, ali učenci dosegajo katerega izmed ciljev za
razvijanje digitalnih kompetenc, kar pomeni, kot navaja Brodnik s sodelavci
(2018), da lahko samo domnevamo, koliko imajo učenci v resnici možnost in
priložnost usklajeno ter načrtno razvijati digitalne kompetence.
V Sloveniji je IKT v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju vključen le kot
učni pripomoček in zdi se, da ob posodabljanju učnih načrtov nismo znali
umestiti in prilagoditi ciljev za razvijanje digitalnih kompetenc za najmlajše
učence. Primer ciljev iz angleškega učnega načrta je dober zgled, kaj lahko
pričakujemo od učencev na začetku šolanja, seveda ob predpostavki, da jih
poučujejo ustrezno usposobljeni učitelji. Strokovnjaki s tega področja (Kranjc
2013; Brodnik idr. 2018) zagovarjajo stališče, da bi morali v slovensko osnovno
šolo uvesti obvezni predmet računalništvo, saj bi tako dosegli enotno mini-
malno znanje vseh učencev. Digitalne pismenosti ne moremo izgrajevati le
v interakciji z ostalimi predmeti, saj vsebuje »računalniške koncepte in algo-
ritmično razmišljanje, ki ga lahko uči le ustrezno usposobljen učitelj« (Kranjc
2013, 53).
Zaključek
Po pregledu učnih načrtov za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje lahko
sklenemo, da je IKT kot pripomoček še vedno premalo vključen v učne na-
črte posameznih predmetov. Prav tako zasledimo malo ciljev, ki bi se pove-
zovali z IKT in posledično z razvijanjem digitalnih kompetenc pri učencih.
Če bi bili učitelji usmerjeni k uporabi IKT s cilji, zapisanimi v učnem načrtu
49
