Page 52 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 52
ina Volk
posameznega predmeta, bi zagotovo načrtneje uporabljali IKT, saj bi bili na
koncu primorani preveriti, ali posamezen učenec dosega zapisan cilj. Načr-
tovanje skupnih rezultatov je jedro, okrog katerega se zasnuje medpredme-
tno povezavo, saj pričakovani rezultati nakažejo, v kaj naj se stekajo posa-
mezni cilji in dejavnosti za njihovo doseganje. Pričakovani rezultati izhajajo
iz ciljev in prepletajo vsebinsko, procesno, proceduralno ter kompetenčno
dimenzijo učenja (Rutar Ilc 2010). Skrbno in dosledno načrtovanje medpred-
metnega poučevanja privede do prenosa znanj in spretnosti med predmeti
(Laurie 2011). Za dosego zastavljenih ciljev je potrebno v poučevanje vključiti
sodobne oblike in metode dela, ki vključujejo različne e-storitve, multimedijo
in interaktivne e-vsebine, in jih kombinirati s tradicionalni pristopi poučeva-
nja, tako da učenje na vseh področjih postane kar najučinkovitejše (Istenič
Starčič idr. 2016).
V analiziranih učnih načrtih opazimo tudi precejšnjo zadržanost do upo-
rabe IKT pri pouku, saj nekateri učitelje opozorijo, naj pazijo, da tehnologija
ne bo zmanjšala učiteljeve ali učenčeve vloge, kar kaže na to, da še vedno
prevladuje miselnost, da bo z razvojem tehnologije učitelj postal nepotre-
ben. Pri poučevanju z IKT se vloga učitelja ne zmanjša, kvečjemu zveča, saj
njegova naloga ni več le prenašanje znanja na učence, temveč postane, kot
poudarijo A. Balanskat, Blamire in S. Kefala (2006), neke vrste učenčev sve-
tovalec, kritični mentor in usmerjevalec pri izgrajevanju znanja in doseganju
ciljev.
Zaključimo lahko, da je napredek pri vključevanju tehnologije v izobraže-
vanje prepočasen in tako ostaja uporaba tehnologije v veliki meri omejena
na uporabo za prostočasne dejavnosti.
Literatura
Balanskat, A., R. Blamire in S. Kefala. 2006. »The ICT Impact Report: A Review
Studies of ICT Impact on Schools in Europe.« http://unpan1.un.org/
intradoc/groups/public/documents/unpan/unpan037334.pdf
Balanskat, A., in C. Gertsch. 2010. »Digital Skills Working: Group Review of Na-
tional Curricula and Assessing Digital Competence for Students and Tea-
chers: Findings from 7 Countries.« http://www.kennisnet.nl/fileadmin/
contentelementen/kennisnet/Ict-bekwaamheidseisen/International
-Digital_skills-European_Schoolnet.pdf
Bourgeois, A., P. Birch in O. Davydovskaia. 2019. Eurydice: prelet politik, digitalno
izobraževanje v šoli v Evropi. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in
šport.
Brodnik, A., R. Kranjc, J. Demšar, M. Črepinšek, M. Kljun, S. Čotar Konrad, K. Košir,
G. Anželj, N. Kermc, T. Stanovnik, B. Čampelj in K. Klun. 2018. »Snovalci digi-
50
posameznega predmeta, bi zagotovo načrtneje uporabljali IKT, saj bi bili na
koncu primorani preveriti, ali posamezen učenec dosega zapisan cilj. Načr-
tovanje skupnih rezultatov je jedro, okrog katerega se zasnuje medpredme-
tno povezavo, saj pričakovani rezultati nakažejo, v kaj naj se stekajo posa-
mezni cilji in dejavnosti za njihovo doseganje. Pričakovani rezultati izhajajo
iz ciljev in prepletajo vsebinsko, procesno, proceduralno ter kompetenčno
dimenzijo učenja (Rutar Ilc 2010). Skrbno in dosledno načrtovanje medpred-
metnega poučevanja privede do prenosa znanj in spretnosti med predmeti
(Laurie 2011). Za dosego zastavljenih ciljev je potrebno v poučevanje vključiti
sodobne oblike in metode dela, ki vključujejo različne e-storitve, multimedijo
in interaktivne e-vsebine, in jih kombinirati s tradicionalni pristopi poučeva-
nja, tako da učenje na vseh področjih postane kar najučinkovitejše (Istenič
Starčič idr. 2016).
V analiziranih učnih načrtih opazimo tudi precejšnjo zadržanost do upo-
rabe IKT pri pouku, saj nekateri učitelje opozorijo, naj pazijo, da tehnologija
ne bo zmanjšala učiteljeve ali učenčeve vloge, kar kaže na to, da še vedno
prevladuje miselnost, da bo z razvojem tehnologije učitelj postal nepotre-
ben. Pri poučevanju z IKT se vloga učitelja ne zmanjša, kvečjemu zveča, saj
njegova naloga ni več le prenašanje znanja na učence, temveč postane, kot
poudarijo A. Balanskat, Blamire in S. Kefala (2006), neke vrste učenčev sve-
tovalec, kritični mentor in usmerjevalec pri izgrajevanju znanja in doseganju
ciljev.
Zaključimo lahko, da je napredek pri vključevanju tehnologije v izobraže-
vanje prepočasen in tako ostaja uporaba tehnologije v veliki meri omejena
na uporabo za prostočasne dejavnosti.
Literatura
Balanskat, A., R. Blamire in S. Kefala. 2006. »The ICT Impact Report: A Review
Studies of ICT Impact on Schools in Europe.« http://unpan1.un.org/
intradoc/groups/public/documents/unpan/unpan037334.pdf
Balanskat, A., in C. Gertsch. 2010. »Digital Skills Working: Group Review of Na-
tional Curricula and Assessing Digital Competence for Students and Tea-
chers: Findings from 7 Countries.« http://www.kennisnet.nl/fileadmin/
contentelementen/kennisnet/Ict-bekwaamheidseisen/International
-Digital_skills-European_Schoolnet.pdf
Bourgeois, A., P. Birch in O. Davydovskaia. 2019. Eurydice: prelet politik, digitalno
izobraževanje v šoli v Evropi. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in
šport.
Brodnik, A., R. Kranjc, J. Demšar, M. Črepinšek, M. Kljun, S. Čotar Konrad, K. Košir,
G. Anželj, N. Kermc, T. Stanovnik, B. Čampelj in K. Klun. 2018. »Snovalci digi-
50
