Page 72 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 72
es Kovač
je prikazen te nove stvarnosti nad nami napeta kakor Damoklejev meč, se
nam tudi sedanji model vedenja, ki je razdeljen na natančno določene znan-
stvene discipline, ki jim grozi še nadaljnja fragmentacija, upravičeno zdi ve-
dno bolj preživet in nezadosten. Nujnosti specializacije v tehnološko zazna-
movani družbi se vendarle ne bo nikoli dalo popolnoma ubežati, a vendarle
se lahko zavedamo, da popolna ločenost področij vedenja ni ne nujna ne ne-
izogibna. Seveda bi bilo utopično pričakovati, da bo povprečen učenec po-
stal znameniti polihistor, a je širši pogled vendarle nujnost, ki jo od nas zah-
teva (post)moderna družba: ne zgolj zaradi vedno večjih zahtev industrije
in gospodarstva, temveč tudi zavoljo spodbujanja razumevanja kot predpo-
goja aktivnega državljanstva, ki je v času, ko se demokracijo vse bolj postavlja
pod vprašaj, nuja in ne več ideal. Dinamičnost današnje dobe in hitrost spre-
memb je prepoznala tudi Evropska komisija in poudarila sodelovanje med
izobraževanjem, usposabljanjem, učenjem in industrijo (Evropska komisija
2018).
Za uresničitev posameznika in njegovo vključitev v skupnost pa ljudje po-
trebujemo tudi t. i. ključne kompetence, pri čemer z izrazom kompetenca
označujemo posameznikovo sposobnost, da uporabi svoje znanje, spretno-
sti, izkušnje itd. za uspešno in etično delovanje v osebnem, službenem in
družbenem življenju. V Priporočilu Sveta EU o ključnih kompetencah za vseži-
vljenjsko učenje (Uradni list Evropske unije 2018) z dne 22. maja 2018 pa je na-
vedeno, da bi morale članice EU v okviru nacionalnih strategij za vseživljenj-
sko učenje poskrbeti za razvoj ključnih kompetenc že od zgodnjega otroštva
in nato skozi vse življenje. Že leta 2006 pa so članice EU kot temeljne kompe-
tence določile naslednje: sporazumevanje v maternem jeziku, sporazume-
vanje v tujem jeziku, matematična kompetenca ter kompetence v znanosti
in tehnologiji, digitalna pismenost, učenje učenja, socialne in državljanske
kompetence, samoiniciativnost in podjetnost ter kulturna zavest in izraža-
nje. Zaradi raznolike narave navedenih kompetenc se nam medpredmetno
sodelovanje kaže kot ključen ali pa vsaj zelo pomemben pedagoški pristop
za njihov razvoj.
V literaturi lahko zasledimo različne izraze in definicije, ki opisujejo med-
predmetno povezovanje kot tudi s tem povezane definicije in opise med-
predmetnega pouka itd. (Kordigel Aberšek 1998; Hodnik Čadež in Filipčič
2005; Sicherl-Kafol 2008, Hus, Ivanuš-Grmek in Čagran 2008; Rutar Ilc in Pa-
vlič Škerjanc 2010; Širec idr. 2011). B. Sicherl-Kafol (2008) tako npr. medpred-
metno povezovanje opredeljuje kot celosten didaktični pristop, kar pomeni
horizontalno in vertikalno povezovanje znanja, vsebin in učnih spretnosti.
Raziskave kažejo na mnoge prednosti medpredmetnega povezovanja oz.
70
je prikazen te nove stvarnosti nad nami napeta kakor Damoklejev meč, se
nam tudi sedanji model vedenja, ki je razdeljen na natančno določene znan-
stvene discipline, ki jim grozi še nadaljnja fragmentacija, upravičeno zdi ve-
dno bolj preživet in nezadosten. Nujnosti specializacije v tehnološko zazna-
movani družbi se vendarle ne bo nikoli dalo popolnoma ubežati, a vendarle
se lahko zavedamo, da popolna ločenost področij vedenja ni ne nujna ne ne-
izogibna. Seveda bi bilo utopično pričakovati, da bo povprečen učenec po-
stal znameniti polihistor, a je širši pogled vendarle nujnost, ki jo od nas zah-
teva (post)moderna družba: ne zgolj zaradi vedno večjih zahtev industrije
in gospodarstva, temveč tudi zavoljo spodbujanja razumevanja kot predpo-
goja aktivnega državljanstva, ki je v času, ko se demokracijo vse bolj postavlja
pod vprašaj, nuja in ne več ideal. Dinamičnost današnje dobe in hitrost spre-
memb je prepoznala tudi Evropska komisija in poudarila sodelovanje med
izobraževanjem, usposabljanjem, učenjem in industrijo (Evropska komisija
2018).
Za uresničitev posameznika in njegovo vključitev v skupnost pa ljudje po-
trebujemo tudi t. i. ključne kompetence, pri čemer z izrazom kompetenca
označujemo posameznikovo sposobnost, da uporabi svoje znanje, spretno-
sti, izkušnje itd. za uspešno in etično delovanje v osebnem, službenem in
družbenem življenju. V Priporočilu Sveta EU o ključnih kompetencah za vseži-
vljenjsko učenje (Uradni list Evropske unije 2018) z dne 22. maja 2018 pa je na-
vedeno, da bi morale članice EU v okviru nacionalnih strategij za vseživljenj-
sko učenje poskrbeti za razvoj ključnih kompetenc že od zgodnjega otroštva
in nato skozi vse življenje. Že leta 2006 pa so članice EU kot temeljne kompe-
tence določile naslednje: sporazumevanje v maternem jeziku, sporazume-
vanje v tujem jeziku, matematična kompetenca ter kompetence v znanosti
in tehnologiji, digitalna pismenost, učenje učenja, socialne in državljanske
kompetence, samoiniciativnost in podjetnost ter kulturna zavest in izraža-
nje. Zaradi raznolike narave navedenih kompetenc se nam medpredmetno
sodelovanje kaže kot ključen ali pa vsaj zelo pomemben pedagoški pristop
za njihov razvoj.
V literaturi lahko zasledimo različne izraze in definicije, ki opisujejo med-
predmetno povezovanje kot tudi s tem povezane definicije in opise med-
predmetnega pouka itd. (Kordigel Aberšek 1998; Hodnik Čadež in Filipčič
2005; Sicherl-Kafol 2008, Hus, Ivanuš-Grmek in Čagran 2008; Rutar Ilc in Pa-
vlič Škerjanc 2010; Širec idr. 2011). B. Sicherl-Kafol (2008) tako npr. medpred-
metno povezovanje opredeljuje kot celosten didaktični pristop, kar pomeni
horizontalno in vertikalno povezovanje znanja, vsebin in učnih spretnosti.
Raziskave kažejo na mnoge prednosti medpredmetnega povezovanja oz.
70
