Page 74 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 74
es Kovač
temu, da je splošno znano, da so te lastnosti posledica sposobnosti mole-
kul vode za tvorjenje gostega in fleksibilnega omrežja vodikovih vezi, je da-
nes veliko raziskav usmerjenih v raziskave strukture lastnosti vode (Gallo idr.
2016; Nilsson in Pettersson 2016; Singraber idr. 2018; Cipcigan idr. 2018; Riera
idr. 2019; Xiang idr. 2020).
Voda s svojimi lastnostmi vpliva na vse življenje na Zemlji, saj je vključena
v skoraj vse geološke, kemične in biološke procese. Voda je najpogostejše
topilo v naravi ter predstavlja pomembno življenjsko okolje. Prav tako je po-
membna sestavina vseh organizmov in ključna spojina za potek različnih ce-
ličnih procesov, kot so transport snovi, ohranjanje telesne temperature, pre-
bava hrane itd. Morja in oceani so pomembni tudi za proizvodnjo kisika (fito-
plankton zagotavlja več kot 50 kisika za dihanje), za pridobivanje različnih
soli oz. mineralov in drugih snovi (npr. fosilnih goriv, zdravilnih učinkovin . . .),
za uravnavanje podnebja in ponor plina ogljikovega dioksida itd. Naravne
vode pa so tudi bistvenega pomena za zagotavljanje pitne vode in hrane, in
sicer ne le za ljudi, ampak tudi za ostale organizme. Z vidika človeka je voda
pomembna tudi za pridelavo in predelavo hrane, za vzdrževanje higiene ter
čiščenje. Uporabljamo jo tudi v ostalih industrijskih panogah, za pridobiva-
nje energije, v kmetijstvu, transportni, turistični dejavnosti itd. Zato pa ima
velik ekonomski pomen, s katerim vpliva na zagotavljanje delovnih mest in
posledično na življenje ljudi. Kljub temu, da količina sladke vode na planetu
skozi čas ostaja dokaj stalna, pa človekove dejavnosti in posegi v naravno
okolje vplivajo na kroženja vode v naravi in s tem tudi na obstoječa razmerja
vodnih količin, časovno in prostorsko, spreminja pa se tudi kakovost voda
(Čehić 2007). To posledično vpliva na mnoga področja, kot so zdravje ljudi,
prehranska in energetska varnost, urbanizacija, industrijska rast in podnebne
spremembe (United Nations World Water Assessment Programme 2015). Prav
tako pa je kakovost vode pomembna za ohranjanje naravnega ravnotežja in
s tem tudi življenja v morskih in sladkovodnih ekosistemih (Amoatey in Baa-
wain 2019; Häder idr. 2020; Vaghela idr. 2017). Prav zato onesnaževanje vode
danes velja za enega od najpomembnejših globalnih izzivov, s katerimi se so-
očajo tako razvite države kot države v razvoju (Bassem 2020). Zavedanje o po-
menu vode odraža tudi svetovno poročilo, ki ga je izdala Organizacija zdru-
ženih narodov (United Nations World Water Assessment Programme 2015),
ki povzema tudi stanje svetovnih vodnih virov in predlaga možne ukrepe.
Družba se tako danes sooča z vrsto z vodo povezanih izzivov, zato imajo pe-
dagoški delavci glede ohranjanja vode enak pomen kot javne in zasebne
ustanove (Aydoğdu in Çakır 2016).
Prav zaradi vsega zgoraj navedenega predstavlja voda eno izmed učnih
72
temu, da je splošno znano, da so te lastnosti posledica sposobnosti mole-
kul vode za tvorjenje gostega in fleksibilnega omrežja vodikovih vezi, je da-
nes veliko raziskav usmerjenih v raziskave strukture lastnosti vode (Gallo idr.
2016; Nilsson in Pettersson 2016; Singraber idr. 2018; Cipcigan idr. 2018; Riera
idr. 2019; Xiang idr. 2020).
Voda s svojimi lastnostmi vpliva na vse življenje na Zemlji, saj je vključena
v skoraj vse geološke, kemične in biološke procese. Voda je najpogostejše
topilo v naravi ter predstavlja pomembno življenjsko okolje. Prav tako je po-
membna sestavina vseh organizmov in ključna spojina za potek različnih ce-
ličnih procesov, kot so transport snovi, ohranjanje telesne temperature, pre-
bava hrane itd. Morja in oceani so pomembni tudi za proizvodnjo kisika (fito-
plankton zagotavlja več kot 50 kisika za dihanje), za pridobivanje različnih
soli oz. mineralov in drugih snovi (npr. fosilnih goriv, zdravilnih učinkovin . . .),
za uravnavanje podnebja in ponor plina ogljikovega dioksida itd. Naravne
vode pa so tudi bistvenega pomena za zagotavljanje pitne vode in hrane, in
sicer ne le za ljudi, ampak tudi za ostale organizme. Z vidika človeka je voda
pomembna tudi za pridelavo in predelavo hrane, za vzdrževanje higiene ter
čiščenje. Uporabljamo jo tudi v ostalih industrijskih panogah, za pridobiva-
nje energije, v kmetijstvu, transportni, turistični dejavnosti itd. Zato pa ima
velik ekonomski pomen, s katerim vpliva na zagotavljanje delovnih mest in
posledično na življenje ljudi. Kljub temu, da količina sladke vode na planetu
skozi čas ostaja dokaj stalna, pa človekove dejavnosti in posegi v naravno
okolje vplivajo na kroženja vode v naravi in s tem tudi na obstoječa razmerja
vodnih količin, časovno in prostorsko, spreminja pa se tudi kakovost voda
(Čehić 2007). To posledično vpliva na mnoga področja, kot so zdravje ljudi,
prehranska in energetska varnost, urbanizacija, industrijska rast in podnebne
spremembe (United Nations World Water Assessment Programme 2015). Prav
tako pa je kakovost vode pomembna za ohranjanje naravnega ravnotežja in
s tem tudi življenja v morskih in sladkovodnih ekosistemih (Amoatey in Baa-
wain 2019; Häder idr. 2020; Vaghela idr. 2017). Prav zato onesnaževanje vode
danes velja za enega od najpomembnejših globalnih izzivov, s katerimi se so-
očajo tako razvite države kot države v razvoju (Bassem 2020). Zavedanje o po-
menu vode odraža tudi svetovno poročilo, ki ga je izdala Organizacija zdru-
ženih narodov (United Nations World Water Assessment Programme 2015),
ki povzema tudi stanje svetovnih vodnih virov in predlaga možne ukrepe.
Družba se tako danes sooča z vrsto z vodo povezanih izzivov, zato imajo pe-
dagoški delavci glede ohranjanja vode enak pomen kot javne in zasebne
ustanove (Aydoğdu in Çakır 2016).
Prav zaradi vsega zgoraj navedenega predstavlja voda eno izmed učnih
72
