Page 73 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 73
Kako dobro študentje poznajo medpredmetno povezovanje in kakšne izkušnje imajo z njim?
medpredmetnega pouka, kot so: večja motiviranost učencev za učenje, za-
gotavljanje aktivnega in izkustvenega učenja, izpopolnjevanje in boljše ra-
zumevanje učnih vsebin, celovit pogled na vsebino, razvoj vseživljenjskih
veščin, kritično mišljenje in ustvarjalnost, razvoj smiselnega sodelovanja,
sodelovanje med učitelji, vzpostavljanje mnogih učnih priložnosti, celovito
spodbujanje kognitivnega, osebnega in družbenega razvoja ter spodbuja-
nje profesionalnega razvoja (Jones 2009; Barnes 2015; McMullen in Fletcher
2015; Hus, Ivanuš-Grmek in Čagran 2008). Uvajanje in uporaba informacijsko-
komunikacijske tehnologije v izobraževanju (Dolenc-Orbanić, Cotič in Fur-
lan 2016) predstavljata dejavnik za spodbujanje in izboljšanje digitalne kom-
petence v sodobni informacijski družbi. Pri tem lahko medpredmetni pouk
pomembno prispeva k usvajanju znanja kot tudi k razvoju informacijske in
podatkovne pismenosti (Volk idr. 2017). Prav zato je pomembno uvajati in
spodbujati medpredmetno povezovanje in integrirani kurikulum (Rutar Ilc
in Pavlič Škerjanc 2010; Širec idr. 2011), pri čemer so učiteljem v veliko pomoč
tudi priporočila, vključena v učne načrte posameznih predmetov, ki pa bi
jih bilo smiselno še dopolniti (Birsa 2017). Poleg tega pa se moramo zavedati
še omejitev in težav, s katerimi se soočimo pri izvajanju medpredmetnega
pouka. Pri tem lahko izpostavimo zahtevnejše načrtovanje in organizacijo
(Krapše 2002) ter pomen dobrega profesionalnega sodelovanja med učitelji
(Širec idr. 2011; Ambrož 2014). Težave lahko nastanejo tudi z vidika možnosti
za doseganje ciljev vzgojno-izobraževalnega procesa posameznih predme-
tnih področij. Medpredmetne povezave učnih vsebin morajo biti namreč
smiselne, pri čemer je treba upoštevati tudi specialno didaktične značilnosti
posameznih predmetov in temeljne cilje posameznih predmetnih področij.
Prav tako je potrebno dobro premisliti, katere vsebine je smiselno izbrati za
obravnavo pri več predmetih (Sicherl-Kafol 2008).
Voda kot pomembna povezovalna tema
Voda, s kemijsko formulo H2O, je polarna spojina, njena molekula pa je se-
stavljena iz dveh vodikovih in enega kisikovega atoma. Voda pokriva pri-
bližno tri četrtine Zemljine površine. V morjih in oceanih je okoli 97 vode,
preostali delež pa predstavljajo celinske vode ter voda v ledu, zraku, podtal-
nici, tleh, megli, oblakih ter živih organizmih. Ker je voda v bistvu tako vsepri-
sotna, se mnogi ne zavedajo njenih nenavadnih in edinstvenih lastnosti (ano-
malije) v primerjavi z njej podobnimi kemijskimi spojinami (Chaplin 2019).
V literaturi je opisanih več kot 70 primerov nenavadnih lastnosti (Fomin idr.
2017), v učbenikih pa jih običajno zasledimo le nekaj, npr.: nenavadno visoko
vrelišče in tališče, spreminjanje gostote, visoka toplotna kapaciteta itd. Kljub
71
medpredmetnega pouka, kot so: večja motiviranost učencev za učenje, za-
gotavljanje aktivnega in izkustvenega učenja, izpopolnjevanje in boljše ra-
zumevanje učnih vsebin, celovit pogled na vsebino, razvoj vseživljenjskih
veščin, kritično mišljenje in ustvarjalnost, razvoj smiselnega sodelovanja,
sodelovanje med učitelji, vzpostavljanje mnogih učnih priložnosti, celovito
spodbujanje kognitivnega, osebnega in družbenega razvoja ter spodbuja-
nje profesionalnega razvoja (Jones 2009; Barnes 2015; McMullen in Fletcher
2015; Hus, Ivanuš-Grmek in Čagran 2008). Uvajanje in uporaba informacijsko-
komunikacijske tehnologije v izobraževanju (Dolenc-Orbanić, Cotič in Fur-
lan 2016) predstavljata dejavnik za spodbujanje in izboljšanje digitalne kom-
petence v sodobni informacijski družbi. Pri tem lahko medpredmetni pouk
pomembno prispeva k usvajanju znanja kot tudi k razvoju informacijske in
podatkovne pismenosti (Volk idr. 2017). Prav zato je pomembno uvajati in
spodbujati medpredmetno povezovanje in integrirani kurikulum (Rutar Ilc
in Pavlič Škerjanc 2010; Širec idr. 2011), pri čemer so učiteljem v veliko pomoč
tudi priporočila, vključena v učne načrte posameznih predmetov, ki pa bi
jih bilo smiselno še dopolniti (Birsa 2017). Poleg tega pa se moramo zavedati
še omejitev in težav, s katerimi se soočimo pri izvajanju medpredmetnega
pouka. Pri tem lahko izpostavimo zahtevnejše načrtovanje in organizacijo
(Krapše 2002) ter pomen dobrega profesionalnega sodelovanja med učitelji
(Širec idr. 2011; Ambrož 2014). Težave lahko nastanejo tudi z vidika možnosti
za doseganje ciljev vzgojno-izobraževalnega procesa posameznih predme-
tnih področij. Medpredmetne povezave učnih vsebin morajo biti namreč
smiselne, pri čemer je treba upoštevati tudi specialno didaktične značilnosti
posameznih predmetov in temeljne cilje posameznih predmetnih področij.
Prav tako je potrebno dobro premisliti, katere vsebine je smiselno izbrati za
obravnavo pri več predmetih (Sicherl-Kafol 2008).
Voda kot pomembna povezovalna tema
Voda, s kemijsko formulo H2O, je polarna spojina, njena molekula pa je se-
stavljena iz dveh vodikovih in enega kisikovega atoma. Voda pokriva pri-
bližno tri četrtine Zemljine površine. V morjih in oceanih je okoli 97 vode,
preostali delež pa predstavljajo celinske vode ter voda v ledu, zraku, podtal-
nici, tleh, megli, oblakih ter živih organizmih. Ker je voda v bistvu tako vsepri-
sotna, se mnogi ne zavedajo njenih nenavadnih in edinstvenih lastnosti (ano-
malije) v primerjavi z njej podobnimi kemijskimi spojinami (Chaplin 2019).
V literaturi je opisanih več kot 70 primerov nenavadnih lastnosti (Fomin idr.
2017), v učbenikih pa jih običajno zasledimo le nekaj, npr.: nenavadno visoko
vrelišče in tališče, spreminjanje gostote, visoka toplotna kapaciteta itd. Kljub
71
