Page 75 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 75
Kako dobro študentje poznajo medpredmetno povezovanje in kakšne izkušnje imajo z njim?
tem, ki je vključena v večino naravoslovnih učnih načrtov po vsem svetu
(Havu-Nuutinen, Kärkkäinen in Keinonen 2011) in tudi v mnoge učne načrte
slovenske osnovne šole (Repnik 2017). Kljub temu pa se ta problematika obi-
čajno ne obravnava sistematično, temveč se obravnave osredotočajo na spe-
cifične vidike, kar pa nam ne omogoča celostnega pogleda v kontekstu vse-
življenjskega učenja (Havu-Nuutinen, Kärkkäinen in Keinonen 2011). Zaradi
soočanja današnje družbe z vrsto izzivov, povezanih z vodo, je treba otroke,
učence, dijake in študente pripraviti tako, da bodo pridobili ustrezno znanje
in spretnosti za reševanje socialno-hidroloških vprašanj, kot so: raba vode v
kmetijstvu, kakovost vode, varnost voda itn. Šole z mentorji, učenci in s starši
imajo pomembno vlogo pri izobraževanju in ozaveščanju javnosti za odgo-
vorno upravljanje z vodnimi viri (Skorupan 2019). Pri tem pa so pomembna
tudi sistemska prizadevanja za izobraževanje o vodi in razvijanje vodne pi-
smenosti tako v formalnem kot neformalnem okviru (Forbes 2020). Navseza-
dnje pa se lahko tematika vsebinsko vključuje tudi v vse predmete oz. pred-
metna področja.
Namen in cilji raziskave
S pomočjo vprašalnika smo želeli raziskati poznavanje medpredmetnega po-
vezovanja in izkušnje z njim pri študentih Pedagoške fakultete, pri čemer nas
je posebej zanimala možnost medpredmetnega povezovanja na temo voda.
Metodologija
Za namen raziskave je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperi-
mentalna raziskovalna metoda. V preliminarno raziskavo je bilo nenaključno
in namensko vključenih 38 študentov (4. letnika) Pedagoške fakultete Uni-
verze na Primorskem, študijskega programa Razredni pouk.
V raziskavi smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo ugotavljali po-
znavanje in mnenja študentov o medpredmetnem povezovanju. Sestavljen
je bil iz osmih vprašanj, pri čemer je bilo eno vprašanje zaprtega tipa in se-
dem vprašanj odprtega tipa, na katera so anketiranci samostojno odgovar-
jali oz. zapisali lastno mnenje. Zbiranje podatkov je potekalo meseca januarja
2020. Pred izvedbo anketiranja smo študente seznanili z namenom in s cilji ra-
ziskave. Anketne vprašalnike so reševali samostojno, zagotovljena pa je bila
anonimnost pridobljenih podatkov.
Podatke, ki smo jih pridobili z odgovori na odprta vprašanja, smo obde-
lali tako, da smo podobne odgovore najprej združili po kategorijah glede na
podobnost in smiselnost ter nato ugotovitve ustrezno povzeli. Študenti so
lahko na posamezna vprašanja podali več odgovorov.
73
tem, ki je vključena v večino naravoslovnih učnih načrtov po vsem svetu
(Havu-Nuutinen, Kärkkäinen in Keinonen 2011) in tudi v mnoge učne načrte
slovenske osnovne šole (Repnik 2017). Kljub temu pa se ta problematika obi-
čajno ne obravnava sistematično, temveč se obravnave osredotočajo na spe-
cifične vidike, kar pa nam ne omogoča celostnega pogleda v kontekstu vse-
življenjskega učenja (Havu-Nuutinen, Kärkkäinen in Keinonen 2011). Zaradi
soočanja današnje družbe z vrsto izzivov, povezanih z vodo, je treba otroke,
učence, dijake in študente pripraviti tako, da bodo pridobili ustrezno znanje
in spretnosti za reševanje socialno-hidroloških vprašanj, kot so: raba vode v
kmetijstvu, kakovost vode, varnost voda itn. Šole z mentorji, učenci in s starši
imajo pomembno vlogo pri izobraževanju in ozaveščanju javnosti za odgo-
vorno upravljanje z vodnimi viri (Skorupan 2019). Pri tem pa so pomembna
tudi sistemska prizadevanja za izobraževanje o vodi in razvijanje vodne pi-
smenosti tako v formalnem kot neformalnem okviru (Forbes 2020). Navseza-
dnje pa se lahko tematika vsebinsko vključuje tudi v vse predmete oz. pred-
metna področja.
Namen in cilji raziskave
S pomočjo vprašalnika smo želeli raziskati poznavanje medpredmetnega po-
vezovanja in izkušnje z njim pri študentih Pedagoške fakultete, pri čemer nas
je posebej zanimala možnost medpredmetnega povezovanja na temo voda.
Metodologija
Za namen raziskave je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperi-
mentalna raziskovalna metoda. V preliminarno raziskavo je bilo nenaključno
in namensko vključenih 38 študentov (4. letnika) Pedagoške fakultete Uni-
verze na Primorskem, študijskega programa Razredni pouk.
V raziskavi smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo ugotavljali po-
znavanje in mnenja študentov o medpredmetnem povezovanju. Sestavljen
je bil iz osmih vprašanj, pri čemer je bilo eno vprašanje zaprtega tipa in se-
dem vprašanj odprtega tipa, na katera so anketiranci samostojno odgovar-
jali oz. zapisali lastno mnenje. Zbiranje podatkov je potekalo meseca januarja
2020. Pred izvedbo anketiranja smo študente seznanili z namenom in s cilji ra-
ziskave. Anketne vprašalnike so reševali samostojno, zagotovljena pa je bila
anonimnost pridobljenih podatkov.
Podatke, ki smo jih pridobili z odgovori na odprta vprašanja, smo obde-
lali tako, da smo podobne odgovore najprej združili po kategorijah glede na
podobnost in smiselnost ter nato ugotovitve ustrezno povzeli. Študenti so
lahko na posamezna vprašanja podali več odgovorov.
73
